Spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, prehajanje starega leta v novo navadno prinese nasmeh in rdeča lica tudi ranjenim in odrinjenim. Celo tistim, ki živijo na robu današnje družbe.

Človek bi pomislil, da živimo v deželi SREČE. V zadnjem mesecu starega leta in prvih nekaj dneh novega je sreča, ki pomeni razmeroma trajen občutek velikega duševnega ugodja, na vrhu vsakdanje lestvice besed.

Že sredi novembra so na naše domove začele skupaj z dobrimi željami prihajati številne že izpolnjene položnice humanitarnih organizacij, le višino zneska smo morali napisati sami. Položnice so potrkale na našo vest in občutek za dobrodelnost. Ob slovesu starega leta in na pragu novega so na naša vrata zadnji potrkali koledniki, mi pa smo v skrinjico za darove spustili kovanec ali dva za otroke, ki imajo enako barvo kože kot eden izmed Svetih treh kraljev – Gašper. Ker nekoga, ki že stoji na hišnem pragu in oznanja veselje za vse ljudi, pač ne gre odsloviti.

V vsej silni zmešnjavi sreče in dobrote ter penečega se vina so tu še dimnikarček in gasilci. Vsaj pri nas na podeželju. Če sem iskrena, se obojih najbolj razveselim: zgodnje jutranje srečanje z dimnikarčkom mi bo po ljudskem verovanju prineslo srečo in veselje, gasilski koledar pa zagotovilo, da me bodo pogumni možje, pa tudi dekleta in žene, obvarovali pred najhujšim.

Na vrata naše stare hiše so tako v zadnjih dneh starega leta in prvih dneh novega že potrkali skoraj vsi. In zdaj bo, če sem malo posmehljiva, leto dni pusto in prazno. Z naravnih smrečic bodo v toplo zakurjenih prostorih začele odpadati iglice. Svetlobni napisi z velikimi rdečimi črkami SREČNO bodo prenehali utripati. Se vam ne zdi vse skupaj nekam prazno?

Nekaj položnic, slabo ohlajen šampanjec in napol brleče lučke. Neznosna gneča in vonj po kuhanem vinu v večjih mestnih jedrih. Skoraj vsiljena in prisiljena službena večerja. Ne, to niso prazniki, temveč samo del prazničnega ozračja, ki mu težko uidemo ali se mu izognemo.

Ne glede na to, kdo nam je prinesel koledar, dimnikarček, gasilci ali koledniki, in ne glede na koledarske motive – nekateri so pač primerni samo za mehanične delavnice – so nekateri dnevi na koledarskih listih označeni z rdečo barvo. To so praznični dnevi. Dnevi, ki naj bi v monotonost našega vsakdanjika prinesli veselje in brezskrbnost. Vendar ne pozabite: vsak praznik nas lahko napolni ali pa izprazni. Mi sami smo tisti, ki se lahko odločimo, v katero vtičnico prazničnosti se bomo vključili in s kom povezali.

Ko si boste za kateri koli praznik novega leta, dragi poslušalci in poslušalke, oblekli praznično oblačilo in si nadeli praznično okrasje, naj vaš sijaj odseva vaše notranje bogastvo, pristno in iskreno. Le tako bodo prazniki polni.