Današnja nedelja Kristusa Kralja vesoljstva je zadnja v cerkvenem letu, saj bomo s prihodnjo, prvo adventno nedeljo, stopili v novo cerkveno leto. Na konec nas pripravlja tudi božja beseda, ki smo jo te dni poslušali pri bogoslužju. Vsaka prelomnica, vsak konec in nov začetek nam ponudijo priložnost, da se ustavimo in ovrednotimo obdobje, ki ga puščamo za seboj. Da na neki način potegnemo črto in morda stvari zastavimo na novo. Navsezadnje tudi zato, da se pripravimo na svoj konec, če še tako neradi pomislimo nanj. Toda dejstvo je, da smo ljudje minljiva bitja in da se bo vsakemu nekoč izteklo zemeljsko življenje. Takrat bomo res morali potegniti črto in podati obračun o svojem življenju.
Vsake toliko se tudi v širši javnosti pojavijo napovedi o koncu sveta. Samo spomnimo se, koliko je bilo povedanega o koncu sveta, ki naj bi prišel leta 2000. Ali pa leta 2012, ko naj bi se po koledarju starih Majev vse končalo. Kljub vsemu temu pa drži, da je ta naš svet minljiv in nekoč ga bo konec.
Vprašanje je le, kdaj bo prišel ta konec. Gotovo bo zame konec sveta takrat, ko bom končal svoje zemeljsko življenje, čeprav bo svet kot tak še naprej obstajal. Že sama misel na to me lahko plaši in spravlja v obup. In vendar, če se zavedam, da moje življenje ni v mojih rokah, ampak v božjih, lahko upam in verujem, da se ne bo vse končalo s kupčkom pepela v pločevinki, ampak me čaka popolnoma drugačen način bivanja. Ne žalosti ne stiske ne bolečine ne bo več, ničesar slabega, ampak samo dobro; odrešen bom tudi svoje omejenosti, slabotnosti in nemoči. To je seveda vprašanje moje osebne vere. Brez žive vere mi ostajajo samo še prepuščanje bivanjski neperspektivnosti, iskanje hipnega užitka in zadovoljevanje svojih egoističnih potreb in zahtev.
Toda kdaj bo napočil ta konec? Jezus sam pravi, da »za tisti dan in uro ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče«. Ali lahko enoletnemu otročiču mamica razloži in dopove, da ga bo pustila v vrtcu in se bo ponj vrnila popoldan? Težko, ker enoleten otrok tega še ne razume in lahko doživi veliko stisko ob ločitvi od nje. Pogosto smo podobni enoletnemu otroku, ko v strahu razmišljamo o koncu. Jezus nam obljublja, da bo z nami vse dni do konca sveta. Vprašanje je le, ali mu res zaupam, ali verujem, da se bom ob koncu srečal z njim.