Piše: Katja Šifkovič

Bere: Igor Velše

Hrvaški duo Denis&Denis ponovno osvaja slovensko publiko, najdemo pa ga tudi na prvi strani novega romana Andreja Skubica Pa čeprav buldožer. Citat »Ako želiš biću ja, program tvog kompjutera« nas popelje v sicer zelo povprečno dolgočasno in obremenjeno sedanjost bivšega alkoholika Genija Kalana, ki se uči, kako ljubiti, kako imeti rad. Karkoli. Če že ne zna dovolj dobro ljubiti sebe in bližnjih, pa bo najprej ljubil nekaj neživega, četudi le buldožer.

Andrej Skubic, s kresnikom nagrajeni pisatelj, prevajalec, publicist in jezikoslovec, se v romanu ukvarja s temeljnimi vprašanji posameznikovega obstoja, v današnjem času prepletenega s tehnologijo, ki je včasih celo prepametna za posameznikovo dobro. V roman vstopimo prek nekaj okorno opisanih prizorov poskusov seksa, bradavičk in mlahavih penisov. Za trenutek pomislimo, da nas sodobni slovenski romani malo utruja, a nas roman presenetljivo hitro zagrabi, saj je zgodba kljub protagonistovi banalnosti napisana več kot odlično, v Skubičevem suverenem slogu, filmsko.

Protagonistu Kalanu se pojavi nova poslovna priložnost, da dobiti delo v tehnološkem podjetju. S pomočjo umetne inteligence začne razvijati virtualne avatarje, ki jih bo podjetje uporabilo v futurističnem metaverzumu. Ker je Geni kulturni delavec, pisatelj, se za priložnost seveda odloči, saj za umetnika ni nič boljšega kot dobro plačana introspekcija. Tu pa se začne zgodba zapletati. Geni si svoje avatarje, virtualne like zamišlja kot ljudi, ki ga obkrožajo in ki jih v življenju tudi spoznal. V zgodbo pa vstopi nepovabljeni glitch, avatar, ki protagonistu nastavi ogledalo.

Roman ima nekaj več kot štiristo strani, vendar so teme obravnavane strnjeno in precizno. Banalnost moškosti, pisateljevanje, odnosi, zakon, starševstvo, jezik, paranoja in tehnologija, vse to kar nas obdaja in na kar v šumu vsakdana pozabljamo. Nihče zares ne govori, kot govorijo liki v romanu Pa čeprav buldožer, niti se tega od nas ne zahteva. Pa vendar so protagonisti prepričljivi, človeški, njihovi glasovi pa govorijo z nujnostjo. Skubic je mojster stilistike in nobena beseda ne gre v nič. To je pripoved, ki je tudi uprizoritvena umetnost in ekspresionistična igra. DeLilovski roman z malo več nežnosti.