Mednarodna uspešnica Maček gre na pot, ki je v izvirniku izšla leta 2012, je začarala najprej japonske, potem pa preko mnogih prevodov tudi številne bralce po svetu. Gre za na prvi pogled preprosto, a nadvse globoko in ganljivo zgodbo o prijateljstvu in ljubezni, tako med ljudmi in njihovimi ljubljenčki kot do tistih, ki so ob nas, ko nam je najtežje.

Nana, nekdaj potepuški mačkon, zdaj pa že pet let vzoren hišni muc, se nepričakovano znajde na poti s svojim ljubečim lastnikom Satorujem. Ne ve, kam sta namenjena in zakaj, a pripade mu častno mesto na sovozniškem sedežu. Mačje-človeška naveza potuje po Japonski, medtem ko se menjavajo letni časi, in obiskuje Satorujeve stare prijatelje: robatega kmeta Jošimineja, za katerega so mačke zgolj mišelovke, Sugija in Čikako, dobrodušen par, ki vodi hišnim ljubljenčkom prijazen penzion, pa otožnega Kosukeja, ki ga je zapustila žena … A kaj je namen njune poti? In zakaj se za muca vsi tako zanimajo? Nana ne ve, Satoru mu ne pove. Naposled dožene resnico, ki mu stre srce …

Kratki roman navidezne preprostosti, prežet z navdušujočimi opisi japonske pokrajine, nežen, blag in poln modrosti, je študija dobrote in odločitve, da smo kljub neizogibnim življenjskim izgubam hvaležni za trenutke sreče, ki smo jih imeli, so zapisali pri Publishers Weeklyju. Knjiga za bralne užitke na toplem zapečku, ne samo za mačjeljubce.

Zbirka Steklene stene Ane Svetel združuje pet motivno in tematsko raznolikih kratkih zgodb. To, kar jim je skupno, je značilni vonj našega časa, ki ga upoveduje avtoričina ubrana, zanesljiva in izbrušena pisava. Po čem vonja ta vonj? Nemara po hektičnem času, v katerem so medčloveški odnosi podvrženi zmrzali? Ali po trdem steklu, ki ne da od sebe niti kapljice vonja? Po zarodkih v velikosti sadežev? Po žrtvah in storilcih v vrstah profesorjev in študentk? Po nesproščeni komunikaciji, ki se zatika zaradi družbenih razlik, predsodkov in nestrpnega preganjanja teh? Po blagi svetlobi onstran prosojnih sten? Pa tudi po nepremičninskih agentkah in večnih selitvah. In morda po nepreklicni odraslosti, v kateri se po dolgih letih spet srečajo stari prijatelji s faksa, a se ne morejo več zares spomniti minulega obdobja, zato jim nostalgija spolzi med prsti … Najbolj cajtgajstna pa je bržkone Elza, hlastno izpisana zgodba o spletni vplivnici, mami dveh otrok, ki s svojimi objavami na Instagramu postaja izčiščen komentar našega časa. Komu ali čemu bo sledila ona?

Kakšen vonj pa zaznavate vi?

Pesniški Dvor, novi roman Toneta Partljiča, se pridružuje njegovim številnim živahnim delom o Slovenskih goricah okoli Maribora, krajih, kjer je pisatelj preživljal otroštvo in mladost. Tokratna zgodba se odvije konec tridesetih let prejšnjega stoletja, v času vojne, taborišč in povojne stiske. V zaselku Pesniški Dvor ob reki Pesnici živi mogočna vinogradniška družina Gornik. Pisatelj pod drobnogled vzame njihovo usodo, vzpon in povojni propad. Zlasti ga zanima odnos med očetom Štefanom, slavnim pridelovalcem vina, in sinom Slavkom, ki ga ne »pokliče« zemlja, ampak pisanje. Tu so še jugoslovanski vojaki, ki gradijo severno Rupnikovo obrambno linijo, pa Nemci in nemškutarji, in tu so mladi, ki verujejo v utopične ideale boljševistične revolucije. Zdi se, da zgodovinski »vlak smrti« vsem prinese nekakšno streznitev. Slavku po letih taboriščnega življenja v Dachauu ni več do pisanja … zato pa iskriva pripovedovalska žilica toliko močneje tli v Partljiču. Z zanosa polno, ljudsko obarvano in večkrat pretresljivo upodobitvijo nam približa kmeta in preprostega človeka. A ta presega lastni horizont s politično akcijo, preizprašuje tak angažma in išče pesniško resnico sveta.

Otrok se bo kasneje spominjal lakote in strahu; boji se teme, da se ne bi udaril in padel, boji se ulice, svojih bratov, šibe svoje mame in palice svojega očeta. Verjetno ta strah izvira iz groze, v katero sta bila pahnjena starša pred njegovim rojstvom. Na ozadju pretresov v Evropi tistega časa, napetosti, ki vladajo v družbi, in nestrpno­sti do drugačnih Strindberg dejansko opisuje svojih 37 let od otroštva do časa, ko opusti univerzitetni študij v Uppsali in se vrne v Stockholm, da bi postal pisatelj, ter z letom 1879 doživi pisateljski preboj z romanom Rdeča soba, ki velja za prvi moderni švedski roman, pa celo do trenutka, ko začne pisati avtobiografski roman Sin služkinje.

Kot je v javnem voščilu ob njegovi devetdesetletnici zapisal Ivo Svetina, je bil akademik Dušan Moravec »mož, za katerega bi marsikdo rekel, da je‚ mož brez posebnosti‘, saj se nikdar ni želel sončiti v javni pozornosti«. To je še zlasti veljalo za zadnja leta njegovega življenja, ki jih je preživel v družbi knjig ter najožjega kroga sorodnikov in prijateljev. Malokdo je vedel, da je v samoti pisal avtobiografijo, v kateri se je ozrl na svoje poklicno in zasebno življenje. Bil je soustanovitelj in prvi dramaturg MGL, ustanovil je knjižno zbirko Knjižnica MGL, ki obstaja še danes. Leta 1962 je prevzel vodenje Slovenskega gledališkega muzeja in ga usmeril v raziskovalne vode. Leta 1975 se je upokojil, vendar raziskovalnega dela ni prekinil. V knjigi Utrinki spomina odstira različne vidike svoje ustvarjalne poti, poroča o sopotnikih s področja literature in gledališča ter pronicljivo komentira umetnost in družbo neke dobe.

Knjiga je izšla v sozaložništvu s SLOGI.

V naših predstavah o Evropi danes prevladujejo predvsem države kot Španija, Francija, Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, pri čemer se ne zavedamo, da so vse te skupnosti razmeroma nova iznajdba. Norman Davies v imenitni knjigi Izginula kraljestva pred nami oživi dolgo pozabljene dežele: Aragonijo, ki je nekoč obvladovala Sredozemlje, veliko kneževino Litvo, nekoč največjo državo v Evropi, staro britsko kraljestvo Alt Clud iz časov, ko še nista obstajali ne Anglija ne Škotska, zapleteno usodo nekdanjih kraljestev Zahodnih Gotov in Burgundov, pa tudi kratkožive državice kot Podkarpatska Rusinija ali Napoleonova Etrurija, ki niso nikoli imele priložnosti, da bi zares zaživele. Norman Davies s knjigo Izginula kraljestva spodkopava naš ustaljeni pogled na preteklost in nas poziva, naj ponovno razmislimo o spodbudah za vzpon in propad narodov.

Poleti 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo sklene prodati, takrat pa mu pride v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu razkrije strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje avtorja tako pretrese, da se pri priči loti razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se pogovarja s Verhulstovimi najbližjimi, brska po arhivih in prebira njegova zasebna pisma, ki jih spretno vključi v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako mojstrski preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature, s katerim nas Hertmans s pisateljsko domišljijo popelje skozi najskrivnostnejše kotičke človeške duše.

Čarobna koža je eden od vrhuncev Balzacovega cikla Človeška komedija, ki združuje več kot 40 romanov, ki raziskujejo globine človeškega značaja. Mladi markiz Raphaël de Valentin je nesrečen, propadel in osamljen, na robu samomora. Svoje preživetje dolguje antikvarju, pri katerem po naključju najde talisman, začarano kožo, ki naj bi mu uresničila vsako željo, omogočila predajanje razkošnemu življenju in razvratu. Čeprav pride do bogastva in ljubezni, ki ju dotlej ni poznal, se vsakič, ko si nekaj zaželi, čudežna koža malce skrči, Raphaëlovo življenje pa malce skrajša.

Založba Beletrina že nekaj let v rednih razmakih skrbi za navdušene bralce Kingovih uspešnic. Tokratna bera prinaša eno njegovih najuspešnejših del, ki je prek Kubrickovega filma z Jackom Nicholsonom že zdavnaj postalo del našega kolektivnega kulturnega spomina. Nova služba Jacku Torranceu ponudi odlično priložnost za nov začetek. Kot oskrbnik impozantnega starega hotela izven sezone bo imel dovolj časa, da se bolj poveže z družino in do konca spiše svoj roman. Odrezana od sveta sredi snežnih zametov visoko v gorah pa postaja idilična lokacija vse bolj zlovešča. Edini, ki opazi strašljive sile, ki se zbirajo na območju hotela, je Danny Torrance, petletnik z nenavadnimi telepatskimi sposobnostmi. Stephen King se je v svoji četrti in do tedaj največji uspešnici iz leta 1977 navezal na znamenito kratko zgodbo Edgarja A. Poeja Maska rdeče smrti ter jo nadgradil z vznemirljivim notranjim monologom protagonista. Roman je morda zasenčila le Kubrickova filmska priredba (1980), ena najvplivnejših grozljivk, ki je King sicer ne mara: Kubrickov film odlikuje predvsem briljantno upodobljena klavstrofobična atmosfera praznega hotela, roman pa je mnogo več, saj s sugestivno pripovedno spretnostjo prodre do najbolj skritih misli glavnih likov, kjer ždijo tiste prave pošasti. Si jih upate pogledati od blizu?

Dogajanje v romanu Pasji park, šestem romanu Sofi Oksanen, je razpeto med Helsinke in Ukrajino. Glavna junakinja Olenka, po očetu Ukrajinka in po mami Estonka, se je v mladosti odločila za darovanje jajčnih celic. Nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic sta pred vojno v Ukrajini cvetela zaradi manj restriktivne zakonodaje in precejšnjega števila deklet, ki so bile v tem poslu pripravljene sodelovati. Olenka kasneje postane koordinatorka v podjetju, ki se ukvarja z iskanjem nadomestnih mater za neplodne zahodnjaške pare. V industriji, kjer se obračajo velike vsote denarja, pa lahko hitro komu postaneš trn v peti in kmalu mora pobegniti, da si reši življenje ... Ta izjemno napet roman odpira številne teme, kot so neplodnost, korupcija, revščina, osamljenost, postavljanje dobička pred zdravje žensk, sanje o lastni družini, konec koncev pa je to tudi pretresljiva ljubezenska zgodba.