Toplo vabljeni, da prisluhnete novemu knjižnemu pogovoru, ki tokrat poteka ob 80-letnici napada na Kraljevino Jugoslavijo, 6. aprila 1941. Novinarka Ksenija Horvat se pogovarja z zgodovinarko Matejo Ratej ob izidu njene nove knjige Svastika na pokopališkem zidu. Poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja.
---
Hitlerizem slovenskega prebivalstva na Štajerskem se je kazal v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti, pomenil je privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem. Ko so se pričeli mariborski Nemci v tridesetih letih 20. stoletja obračati k nacizmu, so jim zaradi lojalnosti, ekonomske odvisnosti in v upanju po večji blaginji sledili mnogi njihovi slovenski delavci in uslužbenci.
Primere suma širjenja hitlerjevske propagande v omenjenem obdobju je mogoče spremljati v kazenskih spisih okrožnega sodišča v Mariboru, saj je bil hitlerizem v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana politična dejavnost in ga je obravnavalo posebno Državno sodišče za zaščito države v Beogradu. V teh kazenskih spisih, katerih del razkriva Mateja Ratej v svoji knjigi, lahko zelo natančno razberemo, kako so popreproščene krilatice o boljšem življenju pod Hitlerjem s sposobnostjo pronicanja v mnogotere komunikacijske položaje ustvarjale specifično družbeno klimo postopnega naraščanja napetosti v desetletju pred nastopom velikanskega družbenega kolapsa.
Predgovor h knjigi je napisal Tone Partljič.
---
https://beletrina.si/knjiga/svastika-na-pokopaliskem-zidu