Neki mož je bil obtožen umora. Primer je bil zapleten in ni bilo trdnih dokazov o njegovi krivdi.
Odvetnik, ki je obtoženca branil, je zagovarjal njegovo nedolžnost. Ob koncu zagovora je dejal: »Gospe in gospodje porotniki, moja stranka je nedolžna. Vi dvomite, ampak imam še eno pričo, ki bo dokazala njeno nedolžnost. Zdaj bo vstopila.« Vsi so pogledali proti vratom, toda nihče ni vstopil.
Odvetnik je nadaljeval: »Vidite, gospe in gospodje, tudi vi ste negotovi, sicer ne bi pogledali proti vratom.«
Porota se je spet sešla in čez nekaj ur je obtoženca razglasila za krivega. Ko je sodnik prebral obsodbo, je odvetnik dejal: »Saj sem vam vendar dokazal, da dvomite o krivdi moje stranke! Kako ste jo mogli razglasiti za krivo?«
Najstarejši član porote je vstal in dejal: »Ko so vsi gledali proti vratom, sem jaz gledal moža, ki ste ga zagovarjali. On ni pogledal proti vratom, in sicer zato, ker je vedel, da ne bo nihče vstopil. Sam je pokazal, da je kriv.«
V nasprotju s tem primerom s sodišča, ko priča ni prišla, pa evangelij današnje nedelje omenja pričo, ki je prišla. Prišla je, da bi odgovorila na vprašanje, ki so si ga zastavljali številni ljudje: »Kdo je Kristus?«
In kdo je bil ta priča? Nihče drug kot Bog Oče, ki je odgovoril na vprašanje tako, da je na gori razodel Jezusovo slavo trem učencem, ko je rekel: »To je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 17,5) Nato je še dodal: »Njega poslušajte!«
Zakaj se je zgodila Jezusova spremenitev na gori? Odgovor lahko poiščemo v širšem kontekstu. V prejšnjem, šestnajstem poglavju evangelija (Mt 16) lahko preberemo, da so ljudje spraševali: »Kdo je Jezus?« Tako je tudi Jezus vprašal svoje učence: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Učenci so odgovorili, da nekateri pravijo, da je Elija ali kdo izmed prerokov. Toda o Jezusovi istovetnosti se niso spraševali samo ljudje, ampak celo njegovi učenci. Zato jih je vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« In apostol Peter je odgovoril: »Ti si Kristus, sin živega Boga.«
Spremenitev na gori je prinesla odgovor najverodostojnejše priče – samega Boga Očeta! In prinesla je končni odgovor: Jezus je Božji Sin, ki ga Oče ljubi in v tej ljubezni lahko sprejme svoje odrešenjsko poslanstvo.