Kitajski nosač vode je imel dva velika glinasta vrča, obešena na palici, ki ju je nosil na ramenih. Ena posoda je bila počena, druga pa je bila cela. Iz prve posode je curljala voda vso pot, ko jo je nosil domov. Cela posoda je bila ponosna na svoje delo, saj je nosač v njej prinesel domov veliko več vode kot v počeni.

Počena posoda se je sramovala, zato je nekega dne rekla nosaču: "Sram me je, ker ti ne morem služiti tako, kot bi si želela."

Nosač je odgovoril: "Ali si opazila, da rože cvetijo le na tvoji strani in ne na stani posode, ki je cela? Ker sem vedel za tvojo pomanjkljivost, sem posejal rože na tvoji strani poti. Vsak dan jih zalivaš. Če ne bi bila taka, kot si, me te rože ne bi dan za dnem razveseljevale.« Vsakdo izmed nas ima kakšno pomanjkljivost. Vsakdo izmed nas je po svoje »počena posoda«. (Zgodbe za pogum, 122.) Pa ne samo mi, vse je nepopolno. Svet, na katerem živimo, ima pečat nepopolnosti. Vsak dan znova zato čutimo svojo nemoč in nepopolnost. Zato je Kristus prišel na svet, da bi ozdravil naša srca. Evangelij današnje nedelje pravi, da so se Kristusu zasmilili nepopolni ljudje (prim Mt 9,36), ker niso imeli nekoga, ki bi dajal najgloblji smisel njihovemu bivanju.

Navajeni smo gledati obraze dvanajsterih apostolov, naslikanih na stenah cerkve. Današnji evangelij nam prinaša seznam Jezusovih apostolov. Toda ne smemo pozabiti, kako nepopolni so bili. Peter je bil vzkipljiv in lahkomiseln, Jakob in Janez sta bila ambiciozna in povzpetniška, Matej je bil »sodelavec okupatorja«, to je Rimljanov, saj je zanje pobiral davke. Tomaž je bil dvomljivec, Juda Iškarijot izdajalec. Apostoli niso bili idealni in Jezus je to vedel in vendar jih je izbral za oznanjevalce. Njim, nepopolnim, je zaupal veliko poslanstvo, naj imajo sočutje s človeško slabostjo, kakor jo je imel On.

Jezus svojega poslanstva ni zaupal samo poklicanim dvanajsterim apostolom, ampak vsem vernikom. Vsi smo poklicani, da učimo, tolažimo, odpuščamo ter zdravimo, kjer koli je potrebno. Danes naše družine, prijatelji, sosedje in sodelavci potrebujejo ljubečo prijaznost, kakršno je Jezus pokazal pred dva tisoč leti.

Po zgledu apostolov zmoremo sprejeti same sebe, kakršni smo, to je nepopolne. Ne bojmo se zato svojih nesposobnosti. Tudi mi, čeprav nepopolni, lahko pokažemo na lepoto Jezusovega nauka. Smo samo orodje v Božjih rokah. Smo slabo orodje, a je zato Mojster toliko boljši in lahko dela z nepopolnim orodjem, to je z nami, in v dobro drugih uporabi celo naše slabosti.