Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Joz 3,7-11.13-17

Psalm: Ps 114,1-2.3-4.5-6

Evangelij: Mt 18,21-19,1

Vrstica iz evangelija: »Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?« (Mt 18,33)

Berilo (Joz 3,7-11.13-17)

Tedaj je Gospod rekel Jozuetu: »Danes te začnem poveličevati pred vsem Izraelom, da bodo vedeli, da sem s teboj, kakor sem bil z Mojzesom. Ti pa ukaži duhovnikom, ki nosijo skrinjo zaveze: ›Kadar stopite pri kraju v jordansko vodo, postojte v Jordanu!‹«

Jozue je rekel Izraelovim sinovom: »Pristopite in čujte besede Gospoda, svojega Boga! Po tem spoznajte, da je žívi Bog med vami in da gotovo prežene izpred vas Kanaance: glejte, skrinja zaveze Gospoda vse zemlje pojde pred vami čez Jordan! Brž, ko bodo duhovniki, ki nosijo skrinjo Jahveja, Gospoda vse zemlje, stopili s podplati svojih nog v jordansko vodo, izgine voda Jordana; voda, ki priteka od zgoraj, pa se ustavi kot en sam jez.«

Tako je ljudstvo odrinilo iz svojih šotorov, da bi šlo čez Jordan, in duhovniki so nosili skrinjo zaveze pred ljudstvom. Brž ko so prišli nosilci skrinje k Jordanu in so se duhovnikom, ki so nosili skrinjo, omočile noge pri kraju vode, se je voda ustavila, čeprav je Jordan polnil vse svoje bregove ves čas žetve. Zgoraj tekoča voda se je dvignila kot en sam jez, zelo daleč, medtem ko je k Mrtvemu morju tekoča popolnoma izginila. Tako je šlo ljudstvo čéz nasproti Jerihi. Duhovniki, ki so nosili skrinjo Gospodove zaveze, so stali nepremično na suhem sredi Jordana in ves Izrael je šel čéz po suhem, dokler ni ves narod prešel čez Jordan.

Psalm (Ps 114,1-2.3-4.5-6)

Ko je šel Izrael iz Egipta,

Jakobova hiša iz srede tega ljudstva,

je Juda postal njegovo svetišče,

Izrael njegovo kraljestvo.

Morje je videlo in zbežalo,

Jordan se je obrnil nazaj.

Gore so skakale kakor ovni,

griči kakor jagenjčki.

Kaj ti je morje, da bežiš?

Jordan, da se obračaš nazaj?

Gore, da skačete kakor ovni,

griči kakor jagenjčki?

Evangelij (Mt 18,21-19,1)

Tedaj je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, če greši zoper mene moj brat, kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat?« Jezus mu pravi: »Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi hlapci. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Gospod, potrpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospod se je tega hlapca usmilil, ga oprostil in mu dolg odpustil.

Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ›Plačaj, kar si dolžan!‹ Njegov sohlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler bi ne poplačal dolga.

Ko so pa njegovi sohlapci videli, kaj se je zgodilo, so se zelo užalostili in so šli ves dogodek pravit svojemu gospodu. Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: ›Hudobni hlapec, ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?‹ In njegov gospod se je razsrdil in ga izročil mučiteljem, dokler bi ne poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če iz srca ne odpustite vsak svojemu bratu.«

Ko je Jezus končal te govore, je odšel iz Galileje in po drugi strani Jordana prišel v judejske kraje.