Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Tim 4,12-16

Psalm: Ps 111,7-8.9.10

Evangelij: Lk 7,36-50

Vrstica iz evangelija: »Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila.« (Lk 7,47a)

Berilo (1 Tim 4,12-16)

Preljubi, nihče naj ne prezira tvoje mladosti, temveč bodi vernikom zgled v besedi, vedênju, v ljubezni, veri, čistosti. Dokler ne pridem, skrbi za branje, opominjevanje, poučevanje. Ne zanemarjaj milosti, ki je v tebi in ti je bila dana na preroško besedo s polaganjem duhovniških rok. To premišljuj, v tem bodi ves, da bo tvoj napredek vsem očiten. Pazi nase in na poučevanje: v tem vztrajaj. Če boš namreč tako ravnal, boš zveličal sebe in tiste, ki te poslušajo.

Psalm (Ps 111,7-8.9.10)

Dela Gospodovih rok so zvesta in pravična,

vse njegove zapovedi so trdne vekomaj,

izpolnjene zvesto in pravično.

Poslal je rešitev svojemu ljudstvu,

potrdil je svojo zavezo za vekomaj;

sveto in častitljivo je njegovo ime.

Začetek modrosti je strah Božji;

pametno ravnajo vsi, ki častijo Boga.

Njegova hvala ostane na veke.

Evangelij (Lk 7,36-50)

Tisti čas je nekdo izmed farizejev prosil Jezusa, da bi prišel k njemu na obed; in prišel je v farizejevo hišo in sedel k mizi. In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, je zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, in je prinesla alabastrno posodo dišečega olja; jokajoč je stopila od zadaj k njegovim nogam in s solzami začela noge močiti; brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.

Ko je pa to videl farizej, ki ga je povabil, je rekel sam pri sebi: »Ko bi bil on prerok, bi vedel, kdo in kakšna je ženska, ki se ga dotika: da je grešnica.« Jezus pa se je oglasil in mu rekel: »Simon, imam ti nekaj povedati.« On pravi: »Učenik, povej!« »Dva dolžnika je imel neki upnik; eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset.

Ker nista mogla plačati, je obema odpustil. Kateri ga bo torej bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Menim, da tisti, kateremu je več odpustil.« On mu je pa rekel: »Prav si sodil.«

Obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo: vode za noge mi nisi dal, ta pa mi je s solzami močila noge in brisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi, ta pa ni nehala, odkar je prišla, poljubljati mojih nog. Z oljem mi nisi mazilil glave, ta pa mi je z dišečim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je mnogo ljubila; komur se pa malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi.«

Tisti, ki so bili z njim pri mizi, so začeli sami pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?« Rekel je pa ženi: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru!«