Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 54,1-10

Psalm: Ps 30,2.4.5-6.11-12.13

Evangelij: Lk 7,24-30

Vrstica iz evangelija: »Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti« (Lk 7, 29)

Berilo (Iz 54,1-10)

Raduj se, nerodovitna, ki nisi rodila; vzklikaj in vriskaj, ki nisi imela porodnih bolečin! Zakaj več otrok bo imela osamljena kakor poročena, govori Gospod. Razširi prostor svojega šotora, razpni pregrinjala svojih bivališč, ne varčuj! Podaljšaj svoje šotorske vrvi in pritrdi svoje kole! Zakaj na desno in na levo se boš razširila, tvoj zarod vzame v last narode in naseli opustošena mesta. Ne boj se, ker ne boš osramočena! Ne sramuj se, ker ne boš zardevala! Sramoto svoje mladosti boš pozabila in nečasti svojega vdovstva se ne boš več spominjala. Tvoj soprog je tvoj stvarnik, »Gospod nad vojskami« je njegovo ime, tvoj odkupitelj je Izraelov Sveti, »Bog vse zemlje« se imenuje.

Da, kakor ženo, ki je zapuščena in v duhu žalostna, te Gospod pokliče. Ali je mogoče zavreči ženo mladosti? govori tvoj Bog. Za kratek trenutek sem te zapustil, a z velikim usmiljenjem te zberem. V izbruhu jeze sem zakril svoje obličje pred teboj za trenutek, a z večno ljubeznijo se te usmilim, govori Gospod, tvoj odkupitelj. Kakor v Noetovih dneh mi je to: kakor sem prisegel, da ne bodo več Noetove vode preplavile zemlje, tako prisegam, da se ne bom jezil nad teboj in te ne karal več. Naj se tudi gore umaknejo in griči zmajejo, vendar se moja milost ne umakne od tebe in moja zaveza miru se ne omaje, govori Gospod, ki ima s teboj usmiljenje.

Psalm (Ps 30,2.4.5-6.11-12.13)

Gospod, slavim te, ker si me osvobodil

in nisi dal mojim sovražnikom veselja nad mano.

Gospod, iz podzemlja si me potegnil,

rešil me njih, ki se pogrezajo v jamo.

Igrajte Gospodu, njegovi sveti,

zahvaljujte se njegovemu svetemu imenu!

Njegova jeza traja trenutek,

njegova dobrohotnost pa vse življenje.

Sliši, Gospod, in usmili se me;

Gospod, pomočnik mi bodi!

Spremenil si moje življenje v rajanje.

Gospod, moj Bog, vekomaj te bom hvalil.

Evangelij (Lk 7,24-30)

Ko sta poslanca Janeza Krstnika odšla, je začel Jezus govoriti ljudstvu o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? Ali kaj ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, ti, ki se imenitno oblačijo in živijo v razkošju, prebivajo v kraljevskih palačah. Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več ko preroka. Ta je namreč tisti, ki je o njem pisano: ›Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.‹

Povem vam namreč: Med rojenimi od žena ni večjega, kakor je Janez Krstnik; kdor pa je najmanjši v nebeškem kraljestvu, je večji od njega.« Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, tudi cestninarji, vsi so priznali Božjo pravičnost in so prejeli Janezov krst. Farizeji in učitelji postave pa so uničili namen, ki ga je imel Bog z njimi, ker se mu niso dali krstiti.