Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Sod 13,2-7.24-25

Psalm: Ps 71,3-4.5-6.16-17

Evangelij: Lk 1,5-25

Vrstica iz evangelija: »Ne boj se, Zaharija, kajti uslišana je tvoja molitev! Tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina.« (Lk 1,13)

Berilo (Sod 13,2-7.24-25)

Tiste dni je živel neki mož iz Sarae iz Danovega rodu. Ime mu je bilo Manue. Njegova žena je bila nerodovitna in ni rodila. Gospodov angel pa se je prikazal ženi in ji rekel: »Glej, nerodovitna si in nisi rodila. Pa boš spočela in rodila sina. Zdaj pa se le varuj! Ne pij ne vina ne opojne pijače in ne jej nič nečistega! Kajti glej, spočela boš in rodila sina. Na njegovo glavo naj ne pride britev. Kajti deček naj bo Božji nazirejec od materinega telesa. On bo začel reševati Izraela iz rok Filistejcev.«

Žena je šla in povedala svojemu možu: »Božji mož je prišel k meni. Bil je videti kakor Božji angel, silno častitljiv. Nisem ga vprašala, od kod je. Tudi svojega imena mi ni razodel. Rekel pa mi je: ›Glej, spočela boš in rodila sina. Zdaj pa ne pij ne vina ne opojne pijače in ne jej nič nečistega! Kajti deček naj bo Božji nazirejec od materinega telesa do dneva svoje smrti.‹« Žena je rodila sina in mu dala ime Samson. Deček je rastel in Gospod ga je blagoslovil. Gospodov duh pa ga je začel spodbujati.

Psalm (Ps 71,3-4.5-6.16-17)

Bodi mi zavetna skala, utrjen grad, da me rešiš:

ti si moja skala in moj grad!

Moj Bog, iztrgaj me iz roke krivičnika,

iz pesti hudobneža in zatiravca!

Ti si moje upanje, moj Bog,

moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti.

Nate sem se opiral od rojstva,

od naročja moje matere si bil moj varuh.

Opeval bom tvojo moč, Gospod,

slavil bom tvojo pravičnost.

Učil si me od moje mladosti

in doslej oznanjam tvoja čuda.

Evangelij (Lk 1,5-25)

V dnevih Heroda, kralja Judeje, je bil duhovnik, Zaharija po imenu, iz Abijeve vrste, in njegova žena je bila izmed Aronovih hčera in se je imenovala Elizabeta. Oba sta bila pravična pred Bogom in sta živela po vseh Gospodovih zapovedih in zakonih brez graje. Otrok nista imela, ker je bila Elizabeta nerodovitna in sta bila oba že priletna.

Ko je po redu svoje vrste opravljal duhovniško službo pred Bogom, ga je po običaju med duhovniki zadel žreb, da je stopil v Gospodovo svetišče zažigat kadilo, vsa množica ljudstva pa je ob uri kajenja zunaj molila. Prikaže pa se mu Gospodov angel, stoječ na desni kadilnega oltarja.

Ko ga Zaharija zagleda, se prestraši in groza ga obide. Angel mu pa reče: »Ne boj se, Zaharija; uslišana je tvoja prošnja: tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. V radost in veselje ti bo in mnogi se bodo radovali njegovega rojstva; zakaj velik bo pred Gospodom: vina in opojne pijače ne bo pil in s Svetim Duhom bo napolnjen že v materinem telesu. Mnogo Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njih Bogu; in on sam pojde pred njim z Elijevim duhom in njegovo močjo, da obrne srca očetov k otrokom in nevernike k modrosti pravičnih, da pripravi Gospodu popolno ljudstvo.«

Zaharija je rekel angelu: »Po čem bom to spoznal? Jaz sem namreč star in moja žena je zelo v letih.« Angel mu je odgovoril: Jaz sem Gabrijel, ki stojim pred Bogom; poslan sem, da govorim s teboj in ti sporočim to blagovest. In glej, onemel boš in ne boš mogel spregovoriti do dneva, ko se bo to zgodilo, zato ker nisi veroval mojim besedam, ki se bodo spolnile v svojem času.«

Ljudstvo je čakalo Zaharija in se čudilo, da se tako dolgo mudi v svetišču. Ko je pa prišel ven, jim ni mogel govoriti in spoznali so, da je v svetišču videl prikazen; dajal jim je znamenja in ostal nem. Ko so se pa dopolnili dnevi njegove službe, je šel na svoj dom. Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela; in prikrivala se je pet mesecev ter govorila: »Tako mi je storil Gospod v dneh, ko se je ozrl, da mi odvzame sramoto pri ljudeh.«