Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Raz 5,1-10

Psalm: Ps 149,1-2.3-4.5-6.9

Evangelij: Lk 19,41-44

Vrstica iz evangelija: »Rekel je: 'O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem.'« (Lk 19,42)

Berilo (Raz 5,1-10)

Jaz, Janez sem videl v desnici sedečega na prestolu knjigo, popisano znotraj in zunaj, zapečateno s sedmimi pečati. In videl sem silnega angela, ki je klical z močnim glasom: »Kdo je vreden, da bi odprl knjigo in odtrgal njene pečate?« In nihče ne v nebesih ne na zemlji ne pod zemljo ni mogel knjige odpreti in gledati vanjo. In silno sem jokal, ker ni bilo najti nikogar, ki bi bil vreden odpreti knjigo in gledati vanjo.

Eden izmed starešin pa mi pravi: »Ne jokaj. Glej, zmagal je lev iz Judovega rodu, korenina Davidova, da odpre knjigo in njenih sedem pečatov.«

In videl sem sredi prestola in četverih živih bitij in sredi starešin Jagnje, ki je stalo kakor žrtvovano, s sedmimi rogovi in sedmimi očmi, ki so sedmeri Božji duhovi, poslani po vsej zemlji. In je prišlo in vzelo knjigo iz desnice sedečega na prestolu. In ko je knjigo vzelo, je padlo pred Jagnje četvero bitij in štiriindvajset starešin; vsak je imel harfo in zlate čaše, polne dišav, ki so molitve svetih. In peli so novo pesem, govoreč: »Vreden si, da vzameš knjigo in odpreš njene pečate, zakaj bil si žrtvovan in si nas s svojo krvjo Bogu odkupil iz vsakega roda in jezika in naroda in ljudstva in napravil si nas našemu Bogu za kraljestvo in duhovnike in bomo kraljevali na zemlji.«

Psalm (Ps 149,1-2.3-4.5-6.9)

Pojte Gospodu novo pesem,

njegova hvala naj se razlega v zboru svetih!

Izrael naj se veseli svojega stvarnika,

Sionski sinovi svojega kralja.

Hvalijo naj njegovo ime z rajalnim plesom,

Z bobnom in citrami naj mu igrajo!

Gospod ljubi svoje ljudstvo,

ponižne venča z zmago.

Sveti naj se radujejo v njegovi slavi,

naj se veselijo v svojih domovih;

Božji hvalospevi naj bodo v njihovih grlih:

to je v slavo vsem njegovim svetim.

Evangelij (Lk 19,41-44)

Ko se je Jezus približal Jeruzalemu in je zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: »O da bi bilo spoznalo tudi ti na ta svoj dan, kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali in stiskali od vseh strani; in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja.«