Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Sam 18,6-9;19,1-7

Psalm: Ps 56,2-3.9-14

Evangelij: Mr 3,7-12

Vrstica iz evangelija: »Mnogo jih je ozdravil, zato so tiščali za njim, da bi se ga dotaknili, kateri so bili v nadlogah« (Mr 3,10)

Berilo (1 Sam 18,6-9;19,1-7)

Ko se je David po zmagi nad Filistejcem Goljatom vračal in so prišli domov, so šle žene iz vseh Izraelovih mest med petjem in rajanjem kralju Savlu naproti z radostnim vzklikanjem, bobni in cimbali. Rajajoče žene so izmenoma pele: »Savel jih je pobil tisoč, David pa deset tisoč.« Savel se je silno razsrdil in te besede mu niso nič ugajale. Rekel je: »Davidu prištevajo deset tisoč, a meni samo tisoč. Preostaja mu samo še kraljestvo.« Od tega dne dalje je Savel grdo gledal Davida.

Sporočil je svojemu sinu Jonatanu in vsem svojim služabnikom, da bo dal Davida ubiti. Savlov sin Jonatan pa je bil Davidu zelo naklonjen. Sporočil je Davidu: »Moj oče Savel ti streže po življenju. Zato, prosim, varuj se jutri. Umakni se na skrivno mesto in se skrij! Jaz pa pojdem in bom stal zraven svojega očeta na polju, kjer boš ti, in bom o tebi govoril s svojim očetom. Kar bom zvedel, ti bom naznanil.« Jonatan je svojemu očetu Savlu govoril dobro o Davidu. Rekel mu je: »Naj se kralj ne pregreši zoper svojega služabnika Davida! Kajti ni se pregrešil zoper tebe in njegovo delo je bilo zate zelo koristno. Svoje življenje je postavil v nevarnost ter ubil Filistejca in Gospod je naklonil veliko zmago vsemu Izraelu. Videl si to in se veselil. Zakaj bi se torej pregrešil nad nedolžno krvjo, da bi ubil Davida brez vzroka?« Savel je poslušal Jonatanov glas in prisegel: »Kakor resnično živi Gospod, naj ne bo umorjen!« Tedaj je Jonatan poklical Davida in mu vse to povedal. Potem je Jonatan pripeljal Davida k Savlu in bil je v njegovi službi kakor poprej.

Psalm (Ps 56,2-3.9-14)

Bog, usmili se me, ker me vznemirjajo,

kar naprej me napadajo in stiskajo;

moji sovražniki me vedno vznemirjajo,

mnogo jih je, ki se borijo zoper mene.

Pota mojega begunstva so ti znana,

moje solze so spravljene pri tebi:

mar niso zapisane v tvoji knjigi?

Ko te kličem, zbežijo moji sovražniki.

Dobro vem, da je Bog z menoj:

v Boga, čigar obljubo slavim,

v Boga zaupam, ne bom se bal:

kaj mi more storiti človek?

Evangelij (Mr 3,7-12)

Tisti čas se je Jezus s svojimi učenci umaknil k morju. Spremljala ga je velika množica iz Galileje; pa tudi iz Judeje, Jeruzalema, Idumeje, z one strani Jordana, iz okolice Tira in Sidona je prišla k njemu velika množica, ko so slišali, kolika dela je izvrševal. Rekel je svojim učencem, naj bo zanj pripravljen čoln zaradi množice, da bi ga ne stiskali. Mnogo jih je namreč ozdravil; zato so tiščali za njim, da bi se ga dotaknili, kateri so bili v nadlogah. Kadar so ga videli hudi duhovi, so padali predenj in vpili: »Ti si Božji Sin.« In zelo jim je zabičeval, naj ga ne razglasijo.