Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 19,1-2.9-11.16-20

Psalm: DanD 3,52-56

Evangelij: Mt 13,10-17

Vrstica iz evangelija: »Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo.« (Mt 13,13)

Berilo (2 Mz 19,1-2.9-11.16-20)

Tretji mesec po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele so prišli v Sinajsko puščavo. Odrinili so namreč iz Rafidima in prišli v to puščavo. Šotorili so v puščavi nasproti gori. Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, pridem k tebi v gostem oblaku, da bo ljudstvo slišalo, ko bom s teboj govoril, in ti verovalo za vedno. Pojdi k ljudstvu in jih posvečuj danes in jutri; naj operejo svoja oblačila! Tako naj bodo pripravljeni za tretji dan; kajti tretji dan bo Gospod stopil pred očmi vsega ljudstva na goro Sinaj.«

Ko je zasvital tretji dan, je pričelo grmeti in se bliskati, gost oblak je pokrival goro in tromba je močno zabučala; vztrepetalo je vse ljudstvo, ki je bilo v šotorišču. Tedaj je Mojzes popeljal ljudstvo iz šotorišča Bogu naproti; postavili so se ob vznožju gore. Vsa gora Sinaj pa se je kadila, ker je Gospod stopil nanjo v ognju; njen dim se je dvigal kakor dim topilne peči in vsa gora se je silno tresla. Glas trombe je bil čedalje močnejši. Mojzes je govoril, Bog pa mu je odgovarjal z gromom. Gospod je torej stopil na goro Sinaj, na vrh gore, in Gospod je poklical Mojzesa na vrh gore.

Psalm (DanD 3,52-56)

Slavljen si, Gospod, Bog naših očetov,

hvalevreden in veličasten na veke.

Slavljeno je tvoje sveto veličastno ime,

hvalevredno in veličastno na veke.

Slavljen si v svojem svetem veličastnem templju,

hvalevreden in veličasten na veke.

Slavljen si na svojem kraljevem prestolu,

hvalevreden in veličasten na veke.

Slavljen si, ki prestoluješ nad kerubi,

hvalevreden in veličasten na veke.

Slavljen si nad nebesnim obokom,

hvalevreden in veličasten na veke.

Evangelij (Mt 13,10-17)

Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu in mu rekli: »Zakaj govoriš ljudstvu v prilikah?« Odgovoril jim je: »Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano. Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo, pa ne slišijo in razumejo. In spolnjuje se nad njimi Izaijeva prerokba, ki pravi: ›Z ušesi boste poslušali, pa ne razumeli, z očmi boste gledali, pa ne videli; zakaj otopelo je srce temu ljudstvu in so na ušesa težko slišali in si zatisnili oči: da bi morda z očmi ne videli in z ušesi ne slišali in s srcem ne umeli ter se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil.‹

Srečne pa vaše oči, ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; zakaj resnično, povem vam: Mnogi preroki in pravični so želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«