Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 4 Mz 20,1-13

Psalm: Ps 95,1-2.6-7.8-9

Evangelij: Mt 16,13-23

Vrstica iz evangelija: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih.« (Mt 16,19)

Berilo (4 Mz 20,1-13)

Izraelovi sinovi, vsa občina, so prišli v puščavo Sin v prvem mesecu in ljudstvo se je ustavilo v Kadesu. Tam je umrla Mojzesova sestra Marija in bila ondi pokopana. Občina ni imela vode; zato so se zbirali zoper Mojzesa in Arona. Ljudstvo se je prepiralo z Mojzesom in vpilo: »O da bi bili pomrli, ko so pomrli naši bratje pred Gospodom! Zakaj sta vendar pripeljala Gospodovo občino v to puščavo, da tu umrjemo, mi in naša živina? Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da nas pripeljeta v ta slabi kraj, kjer ni setve ne smokev ne vinske trte ne granatnih jabolk ne vode za pijačo?«

Mojzes in Aron sta se umaknila izpred občine k vhodu v shodni šotor in sta padla na svoje obličje; in prikazalo se jima je Gospodovo veličastvo. Gospod pa je govoril Mojzesu: »Vzemi palico in zberi občino, ti in tvoj brat Aron! Govorita skali pred njihovimi očmi in dala bo svojo vodo! Izvabi jim vodo iz skale in napoji občino in njihovo živino!« Mojzes je vzel palico izpred Gospoda, kakor mu je zapovedal. Potem sta Mojzes in Aron zbrala občino pred skalo; rekel jim je: »Poslušajte vendar, uporniki! Ali vam bova mogla izvabiti vode iz te skale?« [> Mojzes je dvignil roko in udaril s palico dvakrat na skalo: priteklo je mnogo vode in pila je občina in njihova živina. Gospod pa je rekel Mojzesu in Aronu: »Ker nista verovala vame, da bi me kot svetega izpričala pred očmi Izraelovih sinov, zato ne bosta pripeljala te občine v deželo, ki jim jo bom dal.« To je voda Meriba, ker so se tu Izraelovi sinovi prepirali z Gospodom, ki se je izkazal svetega med njimi.

Psalm (Ps 95,1-2.6-7.8-9)

Pridite, vriskajmo Gospodu,

vzklikajmo skali našega odrešenja.

Stopímo mu naproti s hvaležnostjo,

vzklikajmo mu z veselimi spevi.

Pridite, pádimo na kolena in se priklonímo,

pokleknímo pred Gospodom, ki nas je narédil.

Zakaj on je naš Bog, mi smo njegovo ljudstvo,

čreda, ki jo pase s svojo roko.

O da bi danes poslušali njegove besede!

Ne zakrknite svojih src kakor na dan preizkušnje v puščavi!

Tam so me vaši očetje preizkušali in izzivali,

čeprav so videli moja dela.

Evangelij (Mt 16,13-23)

Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo je Sin človekov?« Odgovorili so: »Nekateri: da je Janez Krstnik, drugi: da je Elija, zopet drugi: da Jeremija ali kdo izmed prerokov.« Jezus jim reče: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.«

Jezus mu je odgovoril: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter – Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. Kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.«

Tedaj je učencem naročil, naj nikomur ne pravijo, da je on Kristus. Od tedaj je začel Jezus razodevati svojim učencem, da mora iti v Jeruzalem in veliko trpeti od starešin in velikih duhovnikov in pismoukov, da mora biti umorjen in tretji dan vstati od mrtvih. Peter ga je pa vzel v stran in mu začel braniti: »Nikakor, Gospod, to se ti ne sme zgoditi!« Ali obrnil se je in rekel Petru: »Pojdi od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božjega, ampak na to, kar je človeškega.«