
Sign up to save your podcasts
Or


Paradižnik je priljubljena vrtnina, a vzgoja ni vedno enostavna. Jerneja Jošar in Jernej Mazej v najnovejšem podkastu delita nasvete za uspešen pridelek.
Paradižnik velja za eno najbolj priljubljenih vrtnin na slovenskih vrtovih, a kljub temu marsikateremu vrtičkarju povzroča precej preglavic. V poletni epizodi podkasta Deloindom smo se o tej nepogrešljivi rastlini pogovarjali z agronomko in avtorico številnih vrtnarskih priročnikov Jernejo Jošar ter z Jernejem Mazejem, ki je med ljubiteljskimi vrtnarji znan tudi kot "kralj paradajza". Skupaj smo raziskali izvor, značilnosti in gojenje paradižnika, pa tudi pogoste težave, škodljivce ter zanimivosti o različnih sortah.
Paradižnik – sadje ali zelenjava?Začeli smo z večno dilemo: ali je paradižnik sadje ali zelenjava? Gre za vprašanje, ki deli tako laike kot stroko. Po botanični definiciji je paradižnik sadež, saj nastane iz cveta rastline in vsebuje semena, a v kulinariki ga običajno uvrščamo med zelenjavo. Pogovor nas je popeljal tudi k njegovemu izvoru in razvoju gojenja v našem geografskem prostoru.
Kako je Jernej Mazej postal kralj paradajzaJernej Mazej se je za vrtnarjenje navdušil že v srednješolskih letih. "Začel sem z eno sorto paradižnika, na koncu pa prišel do skoraj 340 različnih sort. Prijatelji so mi celo naredili majico z napisom King of Paradajz – in ta vzdevek se je prijel," razloži Mazej, ki sicer velja za inovativnega vrtnarja, ki deluje izven okvirov in na svoji kmetiji nad Mozirjem rad poseže po eksotičnih sortah. Njegova predanost in zbirka sort ga uvrščata med največje poznavalce paradižnika pri nas.
Z magistro psihologije, ustvarjalko vsebin in popotnico Klaro Avsenik Žagar smo se pogovarjali o posebnostih življenja v kombiju. V zanimivem pogovoru nam je zaupala, zakaj sta se z možem odločila za mobilni dom, kako sta prenovila kombi z imenom Piči Miško, s kakšnimi izzivi sta se soočala na poti ter kako se življenje v kombiju razlikuje od klasičnega bivanja v nepremičnini.
Zakaj življenje v kombiju?Klara pripoveduje, da se je ideja rodila med pandemijo, ko sta z možem začutila potrebo po spremembi. "Če ne bi imela psa, bi verjetno odšla v Azijo z nahrbtnikom," pove. Zaradi psa sta se odločila za potovanje s kombijem – in tako je v njuno življenje prišel Piči Miško, kombi, ki je danes njun drugi dom.
Glavne razlike med življenjem v kombiju in stanovanjemPo Klarinih besedah je ena ključnih razlik nepredvidljivost. V kombiju je vsak dan lahko drugačen – od lokacije do tehničnih izzivov, saj je vozilo hkrati dom. Prav tako sta bolj povezana z naravo, saj večino časa preživita zunaj. Ključen izziv pa je majhen življenjski prostor, ki zahteva premišljeno organizacijo.
Z Vesno Mastnak, arhitektko in direktorico podjetja Prodomus ter Matejo Funtek Derča, ustanoviteljico nepremičninske agencije Loox, smo se pogovarjali o nadstandardnih nepremičninah. Beseda je tekla o tem, kaj sploh so nadstandardne nepremičnine, posebnih zahtevah petičnih investitorjev oziroma kupcev, posebnostih pri načrtovanju in trženju nadstandardnih nepremičnin ter najbolj impresivnih nepremičninah, ki so sogovornicama ostale v spominu.
Sogovornici smo za začetek povprašali, kaj nepremičnino sploh klasificira kot luksuzno oz. nadstandardno? Je to morda tlorisna razporeditev, kakovost materialov in detajli gradnje, morda lokacija in razgledi? Mateja Funtek Derča pojasni: »Vedno, ko pomislim na besedo nadstandardno ali luksuz, je prva moja misel na to, kako je lepo, da ima vsak svoj dom. Sicer pa se definicija nadstandarda razlikuje glede na lokacijo ter se tudi s časom zelo spreminja. Kupci so čedalje bolj zahtevni.« Vesna Mastnak doda: »Nadstandard kot tak ni samo nadgradnja nekega standarda, ampak je tudi celostna ideja kakovostnega bivanja. To kakovostno bivanje se danes v arhitekturi ne začenja zgolj pri kvalitetnih materialih, ampak predvsem pri zasnovi. Tloris kot tak mora omogočati fluidnost, projektanti iščemo svetlobo, razglede ter proporce, ki uporabniku omogočajo zasebnost in udobje. Menim, da je luksuz posebej v detajlu. «
S sodobno nomadko in vsestransko ustvarjalko Katjo Kozlevčar smo se pogovarjali o izkušnji bivanja v jami in jurti, o tako imenovanem 'off-grid' načinu življenja izven sistema ter o nakupu in renovaciji stare hiše v Bolgariji.
Sogovornico smo najprej povprašali o njenih pestrih izkušnjah s tako imenovanim 'off-grid' načinom bivanja izven sistema ter v sozvočju z naravo. Zanimalo nas je, zakaj se je odločila za takšen način življenja, v kakšnih tipih preprostih bivališč je v preteklosti že bivala, katero od sodobnih naprav je najbolj pogrešala ter kakšen je občutek nočnega obiska zunanjih sanitarij ob čudovitem zvezdnem nebu.
Kaj je off-grid življenje?
Off-grid način življenja pomeni bivanje brez priklopa na javno infrastrukturo – brez električnega omrežja, vodovoda ali kanalizacije. Ljudje, ki živijo off-grid, pogosto uporabljajo sončno energijo, deževnico, kompostna stranišča ter druge samozadostne in okolju prijazne rešitve. Gre za način življenja, ki temelji na neodvisnosti, tesnejšem stiku z naravo ter zmanjšanem vplivu na okolje.
Več na deloindom.si.
Svetloba je eden najpomembnejših gradnikov prostora, a pri načrtovanju interierja pogosto ostaja prezrta. Z izr. prof. dr. Tomažem Novljanom s Fakultete za arhitekturo in Barbaro Pavlin iz podjetja Forma Svetila smo se pogovarjali o najpogostejših napakah pri načrtovanju osvetlitve, o barvni temperaturi svetlobe, sodobnih svetlobnih tehnologijah in vplivu svetlobnega onesnaževanja.
Gost nove epizode podkasta Deloindom je Dejan Ciringer, vodja sektorja za splošni nadzor na Tržnem inšpektoratu RS. V tokratni epizodi govorimo o reklamacijah pri gradnji in prenovi nepremičnin, ki so pogosta težava lastnikov. Prisluhnite strokovnim nasvetom o pravicah potrošnikov, postopkih uveljavljanja reklamacij in ukrepih tržnega inšpektorata.
Pogovor vodi Nina Štajner.
Tokratna tema pogovora v Deloindom podkastu je dobro poznana marsikateremu lastniku starejše črne gradnje, z arhitektom Janezom Gaberščikom smo namreč govorili o legalizaciji objektov.
V našem okolju slovimo po samograditeljstvu in posledično velikem številu črnih gradenj. Nezakonitih objektov je pri nas kar precej – zdi se, da ima skoraj vsaka starejša hiša na črno prizidan vaj kakšen nadstrešek, vetrolov, garažo ali mansardo.
Po besedah arhitekta Janeza Gaberščika, ki je specializiran prav za legalizacije objektov in vodi spletni portal legalizacija.si, se uradne evidence črnih gradenj sicer ne vodi, po ocenah pa naj bi bilo v Sloveniji okoli pol milijona objektov, ki niso povsem skladni z dokumentacijo. Kako pa je sploh mogoče preveriti stanje legalnosti za starejši objekt? Gaberščik razloži: »Zakon predpisuje, da je za čas obstoja objekta dokumentacijo potrebno hraniti. Če dokumentacije ni na voljo, je to lahko prvi alarm, da objekt ni legalen. Dokumentacija je včasih sicer na voljo v arhivih, a imamo s tem v praksi slabe izkušnje.«
From the publisher's feed