Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 18,1-10.13.30-32

Psalm: Ps 51,12-13.14-15.18-19

Evangelij: Mt 19,13-15

Vrstica iz evangelija: »Pustite otroke in ne branite jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.« (Mt 19,14)

Berilo (Ezk 18,1-10.13.30-32)

Gospodova beseda mi je prišla takole: Kaj vam je, da uporabljate v Izraelovi deželi ta pregovor: »Očetje so jedli kislo grozdje in zobje otrok imajo skomino?«

Kakor resnično živim, govori vsemogočni Gospod, nikar ne rabite več tega pregovora v Izraelu! Glejte, vse duše so moje; očetova duša kakor sinova duša, moji sta obe! Duša, ki greši, umre.

Če je kdo pravičen in dela, kar je prav in pravično, ne jé na gorah daritvenega mesa, ne dviga svojih oči k malikom Izraelove hiše, ne oskrunja žene svojega bližnjega, [se ne približuje ženi v mesečni dobi], nikogar ne stiska, dolžniku vrača njegovo zastavo, ničesar ne izsiljuje, daje lačnemu svoj kruh, oblači nagega, ne posojuje na obresti, ne jemlje oderuške plače, svojo roko odvrača od krivice, sodi pošteno med možem in možem, živi po mojih zakonih, pazi na moje pravice in jih izvršuje, ta je pravičen, on bo živel, govori vsemogočni Gospod.

Če pa ima kdo nasilnega sina, ki preliva kri in dela katero onih reči, ne bo živel! Ker je počenjal vse te gnusobe, mora gotovo umreti; njegova kri bo nad njim.

Zato bom vsakega izmed vas, Izraelova hiša, sodil po njegovih potih, govori vsemogočni Gospod. Spreobrnite se in odvrnite se od vseh svojih grehov, da vam ne bodo več spotika za krivdo. Vrzite od sebe vse svoje grehe, s katerimi ste se pregrešili, in naredite si novo srce in novega duha! Zakaj hočete umreti, Izraelova hiša? Kajti ni mi pogodu smrt tega, ki naj umre, govori vsemogočni Gospod. Spreobrnite se torej, da boste živeli!

Psalm (Ps 51,12-13.14-15.18-19)

Čisto srce, o Bog, mi ustvari

in duha stanovitnosti v meni obnovi!

Ne zavrzi me izpred svojega obličja

in svojega svetega duha mi ne odvzemi!

Vrni mi veselje nad tvojim zveličanjem

in duha velikodušnosti v meni obnovi.

Učil bom hudobne tvojih potov

in grešniki se k tebi spreobrnejo.

Nad klavno daritvijo nimaš veselja,

če bi ti dal žgalne daritve, bi jih ne maral.

Moja daritev, o Bog, je skesani duh,

skesanega in ponižnega srca ne zametuješ.

Evangelij (Mt 19,13-15)

Tedaj so Jezusu prinesli otročiče, da bi roke nanje položil in molil. Učenci so jih karali, a Jezus jim je rekel: »Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni, zakaj takih je nebeško kraljestvo.« Položil je nanje roke in potem je šel od ondod.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Raz 11,19;12,1-6.10

Psalm: Ps 45,10.11.12.16

2. berilo: 1 Kor 15,20-26

Evangelij: Lk 1,39-56

Vrstica iz evangelija: »Elizabeta je postala polna Svetega Duha.« (Lk 1,41)

1. berilo (Raz 11,19;12,1-6.10)

Tedaj se je odprlo Božje svetišče v nebesih in videla se je skrinja njegove zaveze. In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena, obdana s soncem, in pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd. Bila je noseča in je vpila v porodnih bolečinah in mukah. Še drugo znamenje se je prikazalo na nebu. Glej, bil je velik ognjenordeč zmaj, ki je imel sedem glav in deset rogov in na svojih glavah sedem kron; in njegov rep je potegnil s seboj tretjino nebesnih zvezd ter jih vrgel na zemljo. In zmaj se je ustopil pred ženo, ki je bila na porodu, da bi požrl njeno dete, ko bi porodila. In porodila je moško dete, ki naj bi paslo vse narode z železno palico; in vzeto je bilo njeno dete k Bogu in k njegovemu prestolu. Žena pa je ubežala v puščavo, kjer ima prostor, ki ji ga je Bog pripravil. In slišal sem močan glas v nebesih, ki je govoril: »Zdaj se je uresničilo odrešenje, moč in kraljevanje našega Boga in oblast njegovega Kristusa.«

Psalm (Ps 45,10.11.12.16)

Kraljevske hčere ti prihajajo naproti,

kraljica stoji na tvoji desnici,

okrašena z zlatom iz Ofira.

Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho,

pozabi svoje ljudstvo

in hišo svojega očeta!

Kralj si bo želel tvoje lepote,

on je tvoj gospod,

njemu se pokloni!

Spremijo jih z veseljem,

z veseljem in radovanjem,

stopijo v kraljevo palačo.

2. berilo (1 Kor 15,20-26)

Bratje in sestre, Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali, ker je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. Toda vsak v svojem redu: kot prvi Kristus, potem, kateri bodo Kristusovi ob njegovem prihodu; nato bo konec, ko bo kraljevanje izročil Bogu in Očetu, potem ko bo izničil vsako poglavarstvo in sleherno oblast in moč. Kajti kraljevati mora, dokler ne položi vseh sovražnikov pred svoje noge. Kot zadnji sovražnik pa bo končana smrt, »kajti vse je podvrgel njegovim nogam.«

Evangelij (Lk 1,39-56)

Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala; kajti izpolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!«

Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Kajti velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje tistim, ki mu v strahu služijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega roda na veke.« Marija pa je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 16,59-63

Psalm: Iz 12,2-3.4.5-6

Evangelij: Mt 19,3-12

Vrstica iz evangelija: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso …« (Mt 19,4-5)

Berilo (Ezk 16,59-63)

To govori Gospod (Izraelu kot izvoljeni nevesti): »Ravnal sem s teboj, kakor si ti ravnala, ti, ki si prezirala prisego in prelomila zavezo. Vendar se bom spomnil svoje zaveze, ki sem jo sklenil s teboj v dneh tvoje mladosti, in sklenem s teboj večno zavezo. Tedaj se boš spomnila svojih potov in se sramovala, ko bom sprejel tvoje sestre, ki so večje od tebe, s tistimi vred, ki so manjše od tebe, in ti jih dam za hčere, a ne zaradi tvoje zaveze.

Da, sklenem svojo zavezo s teboj; tedaj boš spoznala, da sem jaz Gospod, da se osramočena tega spomniš in iz sramu nikdar več ne odpreš ust, ko ti vse odpustim, kar si zakrivila,« govori vsemogočni Gospod.

Psalm (Iz 12,2-3.4.5-6)

Glej, Bog je moje rešenje,

zaupam in se ne bojim.

Moja moč in moja pesem je Gospod,

on mi je bil v odrešenje.

Slavite Gospoda,

kličite njegovo ime,

oznanjujte med ljudstvi njegova dela,

razglašajte, da je vzvišeno njegovo ime.

Pojte Gospodu, ker je storil velike reči,

naj bo to znano po vsej zemlji.

Vriskajte in se radujte, prebivalci Siona,

velik je med vami Izraelov Sveti.

Evangelij (Mt 19,3-12)

Tisti čas so k Jezusu pristopili farizeji, da bi ga skušali. Rekli so: »Ali je možu dovoljeno ženo odsloviti iz katerega koli vzroka?« Odgovoril jim je: »Ali niste brali, da ju je tisti, ki je od začetka ustvaril, ustvaril kot moža in ženo, in rekel: ›Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se bo pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo.‹ Zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.«

Rečejo mu: »Zakaj je torej Mojzes naročil dati ločitveni list in jo odsloviti?« Odgovori jim: »Mojzes vam je zaradi vaše trdosrčnosti dovolil ločiti se od svojih žená, od začetka pa ni bilo tako. Toda jaz vam pravim: Kdor koli se od svoje žene loči – razen če se zaradi nečistovanja – in se oženi z drugo, prešuštvuje.«

Njegovi učenci mu rečejo: »Če je takó z možem in ženo, se ni dobro ženiti.« On pa jim je rekel: »Ne umejo te besede vsi, ampak katerim je dano. So namreč nekateri samski, ker so že od rojstva taki, da morajo ostati samski; in so nekateri samski, ker so jih v to prisilili ljudje; in zopet drugi so samski stan izvolili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 12,1-12

Psalm: Ps 78,56-57.58-59.61-62

Evangelij: Mt 18,21-19,1

Vrstica iz evangelija: »Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?« (Mt 18,33)

Berilo (Ezk 12,1-12)

Gospodova beseda mi je prišla takole: »Sin človekov, sredi uporne hiše prebivaš; oči imajo, da bi videli, pa ne vidijo; ušesa imajo, da bi slišali, pa ne slišijo; zakaj uporna hiša so. Ti, sin človekov, pa si pripravi culo za pregnanstvo in se seli podnevi, pred njihovimi očmi! Preseli se pred njihovimi očmi s svojega kraja v drug kraj! Morda uvidijo, da so uporna hiša. Znosi skupaj svoje reči kakor popotno culo, podnevi, pred njihovimi očmi! Sam pa odrini zvečer pred njihovimi očmi, kakor kdor odhaja v pregnanstvo.

Pred njimi si predri steno in zlezi skoznjo! Vzemi pred njihovimi očmi svoje popotne reči na rame in odidi v mraku! Svoj obraz zagrni, da ne boš videl dežele; zakaj naredim te za znamenje Izraelovi hiši!«

Storil sem tako, kakor mi je bilo ukazano. Svoje reči sem podnevi znosil kakor culo za pregnanstvo. Zvečer sem si z roko predrl steno. V mraku sem odšel; na ramah sem pred njihovimi očmi nosil svojo culo.

Drugo jutro mi je prišla Gospodova beseda takole: »Sin človekov, ali ti ni rekla Izraelova hiša, uporna hiša: ›Kaj delaš?‹ Reci jim: Tako govori vsemogočni Gospod: ›Ta grozilni izrek velja knezu v Jeruzalemu in vsej Izraelovi hiši, ki je sredi njega.‹ Reci: ›Jaz sem za vas znamenje. Kakor sem storil, tako se jim bo zgodilo; v pregnanstvo, v ujetništvo pojdejo. Knez, ki je sredi med njimi, ponese na ramah culo, odide v mraku, predre steno, da pride skoznjo. Svoj obraz zagrne, da ne bo videl z očmi dežele.‹«

Psalm (Ps 78,56-57.58-59.61-62)

Skušali in izzivali so Boga, Najvišjega,

in se niso držali njegovih zapovedi;

odpadli so in se izneverili kakor njih očetje,

zablodili so kakor prevarljiv lok.

Dražili so ga k jezi s svetišči na višinah,

vzbujali njegovo ljubosumnost z maliki.

Bog je to slišal in se razvnel

ter odločno zavrgel Izraela.

Izročil je svojo moč v sužnost,

svojo slavo sovražniku v roke;

izročil je svoje ljudstvo meču,

razsrdil se zoper svojo dediščino.

Evangelij (Mt 18,21-19,1)

Tedaj je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, če greši zoper mene moj brat, kolikokrat naj mu odpustim? Do sedemkrat?« Jezus mu pravi: »Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi hlapci. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegov gospod prodati njega, ženo in otroke in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Gospod, potrpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospod se je tega hlapca usmilil, ga oprostil in mu dolg odpustil.

Ko je pa ta hlapec odšel, je srečal enega svojih sohlapcev, ki mu je bil dolžan sto denarjev, in ga je zgrabil ter davil, govoreč: ›Plačaj, kar si dolžan!‹ Njegov sohlapec pa je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Oni pa ni hotel, ampak je šel in ga dal vreči v ječo, dokler bi ne poplačal dolga.

Ko so pa njegovi sohlapci videli, kaj se je zgodilo, so se zelo užalostili in so šli ves dogodek pravit svojemu gospodu. Tedaj ga je njegov gospod poklical in mu rekel: ›Hudobni hlapec, ves tisti dolg sem ti odpustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolžan usmiliti se svojega sohlapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil?‹ In njegov gospod se je razsrdil in ga izročil mučiteljem, dokler bi ne poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če iz srca ne odpustite vsak svojemu bratu.

Ko je Jezus končal te govore, je odšel iz Galileje in po drugi strani Jordana prišel v judejske kraje.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 9,1-7;10,18-22

Psalm: Ps 113,1-2.3-4.5-6

Evangelij: Mt 18,15-20

Vrstica iz evangelija: »Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18,20)

Berilo (Ezk 9,1-7;10,18-22)

Tedaj mi je Gospod vpil z močnim glasom: »Približajte se, izvrševalci sodbe nad mestom. Vsak naj nosi svoje uničevalno orodje v roki!« In glej, šest mož je prišlo po poti od gornjih vrat, ki gledajo na sever. Vsak je imel svoje pokončevalno orodje v roki. Sredi njih pa je bil en mož v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob pasu. Prišli so in se vstopili zraven bronastega oltarja.

Veličastvo Izraelovega Boga se je iznad kerubov, nad katerimi je biló, vzdignilo proti tempeljskemu pragu. Gospod je zaklical možu v platnenem oblačilu, ki je imel pisarsko pripravo ob pasu. Gospod mu je ukazal: »Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema in zaznamuj črko Tav na čela možem, ki vzdihujejo in žalujejo nad vsemi gnusobami, ki so se počenjale v njem.«

Drugim pa je rekel, da sem slišal: »Pojdite za njim skozi mesto in pobijajte! Vaše oko naj ne gleda z usmiljenjem, ne prizanašajte! Starce, mladeniče, dekleta, otroke in žene pomorite, dokler ne bodo vsi iztrebljeni! Ne dotikajte pa se nikogar, ki ima na sebi črko Tav! Pri mojem svetišču začnite!« Začeli so pri možeh, starešinah, ki so stali pred templjem. Ukazal jim je: »Oskrunite tempelj, napolnite dvore s pomorjenimi! Potem pojdite ven!« Šli so in pobijali po mestu.

Tedaj je Gospodovo veličastvo odšlo s tempeljskega praga in se ustavilo nad kerubi. Kerubi so razpeli svoje peruti in se dvignili pred mojimi očmi od zemlje; pri njihovem odhodu so bila tudi kolesa hkrati z njimi. Ustavili so se ob vhodu vzhodnih vrat Gospodovega templja, in veličastvo Izraelovega Boga je bilo zgoraj nad njimi. To je bilo isto živo bitje, ki sem ga videl pod Izraelovim Bogom ob reki Kobaru; spoznal sem, da so bili kerubi. Štiri obraze in štiri peruti je imel vsak; nekaj, kar je bilo podobno človeškim rokam, je bilo pod njihovimi perutmi. O podobi njihovih obrazov lahko rečem, da so bili isti obrazi, ki sem jih videl ob reki Kobaru; šli so vsak naravnost pred seboj.

Psalm (Ps 113,1-2.3-4.5-6)

Hvalite, Gospodovi služabniki,

hvalite Gospodovo ime!

Gospodovo ime bodi slavljeno

zdaj in vekomaj.

Od sončnega vzhoda do zahoda

bodi hvaljeno Gospodovo ime!

Gospod je vzvišen nad vse narode,

nad nebesa se dviga njegovo veličastvo.

Kdo je kakor Gospod, naš Bog,

ki prestoluje na višavi

in gleda navzdol

na nebesa in zemljo.

Evangelij (Mt 18,15-20)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako greši tvoj brat zoper tebe, pojdi in ga posvári med štirimi očmi. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa niti Cerkve noče poslušati, naj ti bo kakor pogan ali cestninar.

Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih in, kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih. Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, jima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih. Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 2,8-3,4

Psalm: Ps 119,14.24.72.103.111.131

Evangelij: Mt 18,1-5.10.12-14

Vrstica iz evangelija: »Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu.« (Mt 18,4)

Berilo (Ezk 2,8-3,4)

Gospod mi je rekel: »Ti, sin človekov, poslušaj, kar ti govorim! Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša! Odpri svoja usta in jej, kar ti dam!« Pogledal sem, in glej, roka se je stegnila k meni, in v njej je bil knjižni zvitek. Razvil ga je pred menoj; bil je popisan na prednji in zadnji strani. Na njem je bilo zapisano: »Žalovanje, vzdihovanje in gorjé.«

Rekel mi je: »Sin človekov, jej, kar tu najdeš; jej ta zvitek, potem pojdi in govôri Izraelovi hiši!« Odprl sem svoja usta in dal mi je jesti ta zvitek. Rekel mi je: »Sin človekov, nasiti si telo in si napolni notranjost s tem zvitkom, ki ti ga dajem!« Použil sem ga in bil je v mojih ustih sladek kot med. Nato mi je rekel: »Sin človekov, napoti se in pojdi k Izraelovi hiši in jim govori z mojimi besedami!«

Psalm (Ps 119,14.24.72.103.111.131)

Življenja po tvojih odredbah se veselim

kot največjega bogastva.

Tvoje odredbe so moje veselje,

in tvoji zakoni so moji svetovalci.

Rajši imam tvojo postavo,

kakor tisoče zlata in srebra.

Kako sladki so mi tvoji izreki,

bolj ko med mojim ustom.

Tvoje odredbe so moja dediščina na veke,

ker so veselje mojega srca.

Usta odpiram in vdihavam,

ko hrepenim po tvojih ukazih.

Evangelij (Mt 18,1-5.10.12-14)

V tistem času so učenci pristopili k Jezusu in rekli: »Kdo je največji v nebeškem kraljestvu?« Jezus je poklical otroka, ga postavil v sredo mednje in rekel: »Resnično, povem vam: Ako se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo. Kdor se torej poniža kakor ta otrok, tisti je največji v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.

Glejte, da ne boste zaničevali katerega teh malih; zakaj povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih.

Kaj se vam zdi? Če ima kdo sto ovac in katera izmed njih zaide, ali ne pusti na gorah devetindevetdesetih in gre iskat tisto, ki je zašla? In če jo najde, resnično, povem vam, veseli se je bolj ko devetindevetdesetih, ki niso zašle. Tako ni volja vašega nebeškega Očeta, da bi se izgubil kateri teh malih.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kor 9,6-10

Psalm: Ps 111,1-2.5-6.7-8.9

Evangelij: Jn 12,24-26

Vrstica iz evangelija: »Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik.« (Jn 12,26)

Berilo (2 Kor 9,6-10)

Bratje in sestre, pomnite: Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor obilno seje, bo tudi obilno žel. Vsak, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega darovalca Bog ljubi. More pa vam Bog vsako milost podeliti v obilni meri, da boste imeli vedno vsega dovolj in vam bo še obilo ostajalo za vsako dobro delo, kakor je pisano: »Razdelil je, dal ubogim, njegova pravičnost ostane vekomaj.« Oni, ki daje sejalcu seme in kruha za živež, pa bo dal in pomnožil vaše seme ter povečal sadove vaše pravičnosti.

Psalm (Ps 111,1-2.5-6.7-8.9)

Blagor mu, kdor se boji Gospoda,

kdor se njegovih zapovedi res veseli.

Njegov zarod bo v deželi mogočen;

rod pravičnih bo blagoslovljen.

Dobro je človeku, ki je usmiljen in posoja,

ki svoje reči ureja po vesti,

vekomaj ne bo omahnil,

pravični ostane v večnem spominu.

Ni se mu bati slabih vesti,

njegovo srce je trdno, upa v Gospoda.

Njegovo srce je stanovitno, ne boji se,

dokler ne vidi, da so nasprotniki uničeni.

Deli in daje ubogim,

njegova darežljivost traja vedno,

njegova moč se dviga v časti;

grešnik to vidi in se jezi.

Evangelij (Jn 12,24-26)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo meni služi, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 1,2-5.24-28

Psalm: Ps 148,1-2.11-14

Evangelij: Mt 17,22-27

Vrstica iz evangelija: »Sin človekov bo izročen v človeške roke in ga bodo umorili, a tretji dan bo obujen.« (Mt 17,22-23)

Berilo (Ezk 1,2-5.24-28)

Peti dan meseca, v petem letu izgnanstva kralja Joahina, je prišla Gospodova beseda Ezekijelu, Buzijevemu sinu, duhovniku, v kaldejski deželi ob reki Kobaru. Tam je prišla Gospodova roka nadenj. Videl sem, in glej: od severa je privršel vihar z velikim oblakom, polnim plapolajočega ognja. Svetlobni sijaj ga je obdajal, in iz njegove notranjosti se je svetilo kakor škrlat iz sredine ognja. V njegovi sredi so bile postave, podobne štirim živim bitjem. Slišal sem šum njih perutnic, kakor šumenje velikih vodá, kakor grom Vsemogočnega; ko so šla, je bilo glasno šumenje kakor hrup vojske; ko so stala, so pobešala svoje perutnice. Slišalo se je šumenje …

Vrh nebesnega obloka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor safir, nekaj, kar je bilo prestolu podobno, je bila zgoraj postava, podobna človeku. In videl sem nekaj kakor bleščeč škrlat, kar je bilo videti kakor ogenj naokrog, od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzgor. Od dela, ki je bil videti kakor njegova ledja, in navzdol, sem videl nekaj kakor ogenj, in svetloba je bila okoli njega. Kakor mavrica na oblaku ob deževnem dnevu, taka je bila svetloba okoli njega. To je bila vnanja prikazen tega, kar je podobno Gospodovemu veličastvu. Ko sem to videl, sem padel na svoj obraz.

Psalm (Ps 148,1-2.11-14)

Hvalite Gospoda z nebes,

hvalite ga na višavah!

Hvalite ga vsi njegovi angeli,

hvalite ga vse njegove nebesne vojske.

Kralji zemlje in vsa ljudstva,

knezi in vsi sodniki na zemlji;

mladeniči in mladenke,

starčki in otroci!

Naj hvalijo Gospodovo ime,

ker le njegovo ime je vzvišeno,

njegovo veličastvo sega

nad zemljo in nebo!

Dvignil je moč svojemu ljudstvu,

ponos za vse njegove svete,

Izraelove sinove,

za ljudstvo, ki mu je blizu.

Evangelij (Mt 17,22-27)

Ko so bili učenci z Jezusom v Galileji, jim je rekel: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke, umorili ga bodo in tretji dan bo vstal.« In zelo so se užalostili. Ko so prišli v Kafarnaum, so k Petru pristopili tisti, ki so pobirali davek dveh drahem, in so rekli: »Ali vaš učenik ne plačuje davka dveh drahem?« Odgovoril je: »Da!« Ko je pa vstopil v hišo, ga je Jezus prehitel z vprašanjem: »Simon, kaj se ti zdi, od koga jemljejo zemeljski kralji carino ali davek: od svojih sinov ali od tujcev?« Ker je ta odgovoril: »Od tujcev,« mu je Jezus rekel: »Torej so sinovi prosti. Da jih pa ne pohujšamo, pojdi k morju in vrzi trnek, in prvo ribo, ki se ujame, vzemi, ji odpri usta in boš našel novec statér; tega vzemi in jim ga daj zame in zase.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 1 Kr 19,9.11-13

Psalm: Ps 85,9-14

2. berilo: Rim 9,1-5

Evangelij: Mt 14,22-33

Vrstica iz evangelija: »On mu je dejal: ›Pridi!‹ In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

1. berilo (1 Kr 19,9.11-13)

Tiste dni je prišel Elija do Božje gore Hóreba in je tam prenočil v votlini. In glej, prišla mu je Gospodova beseda, rekoč: »Pojdi ven in se postavi na gori pred Gospoda.« In glej, Gospod je šel mimo, velik in silen vihar, ki kruši gore in lomi skale, je bil pred Gospodom; a Gospod ni bil v viharju. Za viharjem je bil potres; a Gospod ni bil v potrésu. In za potresom ogenj; a Gospod ni bil v ognju. Za ognjem glas rahlega šepéta. Ko je Elija to slišal, si je s plaščem zagrnil obraz, šel ven in obstal pri vhodu v votlino.

Psalm (Ps 85,9-14)

Poslušam, kaj govorí Gospod Bog svojemu ljudstvu:

o miru govorí svojim zvestim.

Zares, blizu je njegova rešitev za tiste, ki se ga bojijo,

in slava bo prebivala v naši deželi.

Dobrota in zvestoba se bosta srečali,

pravičnost in mir se bosta poljubila.

Iz zemlje bo pognala zvestoba,

z neba se bo sklonila pravičnost.

Gospod nam bo izkazal dobroto,

naša dežela bo dajala obilen pridelek.

Pred njim bo šla pravičnost

in utirala pot njegovim korakom.

2. berilo (Rim 9,1-5)

Bratje in sestre, govorim resnico v Kristusu, ne lažem, moja vest mi je priča v Svetem Duhu: v svojem srcu nosim veliko žalost in nenehno bolečino. Kajti žêlel bi biti sam preklet in ločen od Kristusa v prid svojim bratom, ki so moji rojaki po mesu. Oni so Izraelci. Njim pripadajo posinóvljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih po mesu izhaja Kristus, Bog, ki je nad vsem, slavljen na veke, amen.

Evangelij (Mt 14,22-33)

Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpústil množice. In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično, ti si Božji Sin.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: EstG 14,1.3-5.12.14

Psalm: Ps 97,1-2

Evangelij: Jn 4,19-24

Vrstica iz evangelija: »Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci molili Očeta v duhu in resnici.« (Jn 4,23)

Berilo (EstG 14,1.3-5.12.14)

Tiste dni je kraljica Estera v smrtni stiski pribežala h Gospodu in molila h Gospodu, Izraelovemu Bogu: »Moj Gospod, ti edini si naš kralj; pomagaj meni zapuščeni, ki nima nikogar razen tebe! Kajti nevarnost zame je prav blizu. Slišala sem od mladosti v svojem očetnem rodu, da si ti, Gospod, izbral Izraela izmed vseh narodov in naše očete izmed vseh njihovih prednikov v večno dediščino. Spomni se nas, Gospod, in se pokaži v času naše stiske! Osrči me, kralj bogov in gospodovalec sleherne oblasti! Reši nas s svojo roko in pridi na pomoč meni, zapuščeni, ki nima nikogar razen tebe, Gospod!«

Psalm (Ps 97,1-2)

Gospod je kralj, zemlja naj se raduje,

veselijo naj se mnogi otoki.

Oblak in tema ga obdajata,

pravica je temelj njegovega prestola.

Evangelij (Jn 4,19-24)

Tisti čas je žena Samarijanka rekla Jezusu: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so molili Boga na tej gori, vi pa govorite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer ga je treba moliti.« Jezus ji pravi: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste molili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi molite, česar ne poznate; mi molimo, kar poznamo, kajti zveličanje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci molili Očeta v duhu in resnici. Kajti tudi Oče hoče takih molivcev. Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.«