Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jdt 8,2-8

Psalm: Ps 11,4-5.7

Evangelij: Mt 5,13-16

Vrstica iz evangelija: »Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti.« (Mt 5,15)

Berilo (Jdt 8,2-8)

Juditin mož je bil Manase, ki je umrl ob času ječmenove žetve. Ko je namreč nadzoroval té, ki so na polju vezali snope, ga je zadela sončarica; umrl je v svojem mestu Betuliji in bil tam pokopan pri svojih očetih. Tako je bila Judita po njem vdova že tri leta in šest mesecev. V zgornjem delu svoje hiše si je napravila samotno sobo, kjer je bivala sama s svojimi deklami. Okrog ledij je nosila raševino in se postila vse dni svojega življenja razen sobot, mlajev in praznikov Izraelove hiše. Bila pa je silno lepe postave; njen mož ji je zapustil veliko bogastvo, obilno služinčad in posestva, polna čred goved in tropov ovac. Pri vseh pa je najbolj slovela, ker se je zelo bala Gospoda. Ni ga bilo, ki bi o njej kaj slabega rekel.

Psalm (Ps 11,4-5.7)

Gospod je v svojem svetem templju,

Gospodov prestol je v nebesih.

Njegove oči gledajo,

njegovi pogledi preiskujejo človeške sinove.

Gospod presoja pravičnika in hudobneža,

kdor ljubi krivico, tega njegova duša sovraži.

Kajti Gospod je pravičen, ljubi pravičnost;

pravični bodo gledali njegovo obličje.

Evangelij (Mt 5,13-16)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za nič drugega več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Ne more se skriti mesto, ki stoji na gori. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 1,1.4-10

Psalm: Ps 71,1-2.3-4.5-6.15.17

Evangelij: Mt 13,1-9

Vrstica iz evangelija: »Kdor ima ušesa, naj posluša!« (Mt 13,9)

Berilo (Jer 1,1.4-10)

Besede Jeremija, Helkijevega sina, izmed duhovnikov v Anatotu, v Benjaminovi deželi. Prišla mi je Gospodova beseda: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega krila, sem te posvetil.« Jaz pa sem rekel: »Oh, vsemogočni Gospod, glej, ne znam govoriti, ker sem še mlad!« A Gospod mi je odvrnil: »Nikar ne reci: ›Sem še mlad!‹ Le pojdi, kamor koli te pošljem! Govori, kar koli ti ukažem! Nikar se jih ne boj! Saj sem s tabo, da te obvarujem,« govori Gospod.

Potem je Gospod stegnil svojo roko, se dotaknil mojih ust in mi je rekel: »Glej, svoje besede polagam v tvoja usta. Glej, postavljam te danes nad narode in kraljestva, da ruješ in podiraš, da uničuješ in rušiš, da zidaš in sadiš!«

Psalm (Ps 71,1-2.3-4.5-6.15.17)

K tebi, Gospod, se zatekam:

naj ne bom osramočen vekomaj.

Po svoji pravičnosti me otmi in osvobodi,

nagni k meni svoje uho in me reši!

Bodi mi zavetna skala, utrjen grad, da me rešiš:

ti si moja skala in moj grad!

Moj Bog, iztrgaj me iz roke krivičnika,

iz pesti hudobneža in zatiravca!

Ti si moje upanje, moj Bog,

moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti.

Nate sem se opiral od rojstva,

od naročja moje matere si bil moj varuh.

Moja usta bodo oznanjevala tvojo pravičnost,

ves dan tvojo pomoč.

O Bog, učil si me od moje mladosti

in do zdaj oznanjam tvoja čuda.

Evangelij (Mt 13,1-9)

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sedel ob morju. In zbralo se je pri njem mnogo ljudstva, tako, da je moral sesti v čoln, vsa množica pa je stala na bregu. In povedal jim je mnogo v prilikah, govoreč: »Glejte, sejavec je šel sejat. In ko je sejal, je padlo nekaj semena na pot in priletele so ptice ter ga pozobale. Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; ko pa je vzšlo sonce, je uvenelo in, ker ni imelo korenin, je usahnilo. Drugo je padlo med trnje; in trnje je zrastlo in ga zadušilo. Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseternega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Vp 3,1-4 ali 2 Kor 5,14-17

Psalm: Ps 63,2-9

Evangelij: Jn 20,1-2.11-18

Vrstica iz evangelija: »Marija Magdalena je šla in učencem naznanila, da je videla Gospoda.« (Jn 20,18)

Berilo (Vp 3,1-4 ali 2 Kor 5,14-17)

Tako govori nevesta: Na svojem ležišču, ponoči, sem iskala njega, ki ga ljubi moja duša, iskala sem ga, pa ga nisem našla. Vstala bom in obhodila mesto, po cestah in trgih bom iskala njega, ki ga ljubi moja duša. Srečali so me čuvaji, ki krožijo po mestu: »Ste videli njega, ki ga ljubi moja duša?« Kakor hitro sem jih prehitela, sem našla njega, ki ga ljubi moja duša.

*ali*

Bratje in sestre, Kristusova ljubezen nas vnema, ker smo prišli do sodbe, da so vsi umrli, če je eden umrl za vse, in za vse je Kristus umrl, da bi tisti, ki živijo, ne živeli več sami sebi, ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal. Zatorej odslej nikogar ne poznamo po mesu.

In če smo po mesu poznali Kristusa, ga pa zdaj tako več ne poznamo. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvar; staro je prešlo, glejte, nastalo je novo.

Psalm (Ps 63,2-9)

O Bog, moj Bog si ti,

v skrbeh te iščem;

po tebi žeja mojo dušo, po tebi koprni moje telo,

kakor suha in žejna dežela brez vode.

Hočem o tebi premišljevati v svetišču,

da bi videl tvojo moč in tvoje veličastvo;

boljša je tvoja milost kot življenje,

moje ustnice te bodo slavile.

Tako te bom hvalil v svojem življenju,

v tvojem imenu bom dvigal svoje roke.

Moja duša se bo nasičevala,

moja usta te bodo hvalila.

Moj pomočnik si postal,

radujem se v senci tvojih peruti.

Moja duša se tebe drži,

tvoja desnica me podpira.

Evangelij (Jn 20,1-2.11-18)

Prvi dan tedna je šla Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

Marija je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu hebrejsko reče: »Rabbuni!« (kar pomeni: Učenik). Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me več, še nisem šel k Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ›Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem naznanila: »Videla sem Gospoda« in da ji je to rekel.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Mih 7,14-15.18-20

Psalm: Ps 85,2-4.5-6.7-8

Evangelij: Mt 12,46-50

Vrstica iz evangelija: »Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mt 12,50)

Berilo (Mih 7,14-15.18-20)

Gospod, pási svoje ljudstvo s svojo palico, čredo svoje lastnine, ki osamela prebiva v gozdu sredi rodovitne dežele. Naj pasejo v Basanu in Galaadu kakor v dneh starodavnosti! Daj nam videti čudežna dela, kakor v dneh, ko si šel iz Egipta! Kdo je Bog, kakor ti, ki odjemlješ krivico, ki odpuščaš greh ostanku svoje dediščine? Ne vztraja večno pri svoji jezi, zakaj všeč mu je usmiljenje. Zopet se nas bo usmilil, pod noge si bo vrgel našo krivdo, v globočino morja vse naše grehe! Izkaži Jakobu svojo zvestobo, Abrahamu svojo milost, kakor si obljubil našim očetom v dneh starodavnosti!

Psalm (Ps 85,2-4.5-6.7-8)

Gospod, milostljiv si bil svoji deželi;

odpustil si krivdo svojemu ljudstvu,

zadržal si vso svojo jezo,

odstopil od svojega srda.

Vzpostavi nas, Bog, naš Zveličar,

odloži svojo nevoljo zoper nas!

Se boš mar vekomaj srdil nad nami?

Boš raztegnil svojo jezo na vse rodove?

Ali nas ne boš znova poživil,

da se bo tvoje ljudstvo veselilo v tebi?

Gospod, pokaži nam svoje usmiljenje

in daj nam svoje rešenje!

Evangelij (Mt 12,46-50)

Ko je Jezus govoril množicam, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje in so želeli govoriti z njim. Rekel mu je nekdo: »Glej, tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in želijo s teboj govoriti.« On pa je odgovoril tistemu, ki mu je to rekel: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In stegnil je roko proti svojim učencem ter rekel: »Glejte, moja mati in moji bratje! Kdor koli namreč spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra in mati.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Mih 6,1-4.6-8

Psalm: Ps 50,5-6.8-9.16-17.21.23

Evangelij: Mt 12,38-42

Vrstica iz evangelija: »Glejte: več kakor Salomon je tukaj.« (Mt 12,42b)

Berilo (Mih 6,1-4.6-8)

Poslušajte vendar, kaj govori Gospod: »Vstani, pravdaj se vpričo gorá in hribi naj čujejo tvoj glas!« Poslušajte, gore, Gospodovo tožbo, prisluhnite, temelji zemlje! Kajti Gospod toži svoje ljudstvo, z Izraelom se pravda: »O moje ljudstvo, kaj sem ti storil? S čim sem ti bil nadležen? Odgovôri mi! Saj sem te vendar izpeljal iz egiptovske dežele in te odkupil iz hiše sužnosti; poslal sem ti Mojzesa, Arona in Marijo.«

(Ljudstvo se zagovarja:) »S čim naj stopim pred Gospoda, se priklonim pred vsemogočnim Bogom? Naj stopim predenj z žgalnimi daritvami, z enoletnimi teleti? Ali se bo Gospod veselil tisoč ovnov, daritev potokov olja? Ali naj mu darujem svojega prvorojenca v povračilo za svojo pregreho? Sad svojega telesa kot poravnavo za svojo dušo?«

»Bilo ti je razodeto, o človek, kaj je dobro, kaj Gospod hoče od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš pravično, da ljubiš usmiljenje in da si ponižen pred svojim Bogom.«

Psalm (Ps 50,5-6.8-9.16-17.21.23)

Bog kliče: »Zberite mi moje svete,

ki so z daritvijo sklenili zavezo z menoj!«

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost;

kajti Bog sam je sodnik.

Zaradi tvojih daritev te ne grajam,

saj tvoje žgalne daritve so vedno pred menoj.

Ne jemljem iz tvoje hiše telička

ne kozlov iz tvojih čred.

Kaj naštevaš moje zapovedi

in jemlješ mojo zavezo v svoja usta?

Ti, ki sovražiš strahovanje

in si moje besede mečeš za hrbet?

To si delal in jaz bi naj molčal?

Grajam te in to ti stavim pred oči.

kdor daruje hvalno daritev, me časti,

in kdor prav ravna, mu pokažem Božje zveličanje.

Evangelij (Mt 12,38-42)

Tedaj so Jezusa ogovorili nekateri izmed pismoukov in farizejev in so rekli: »Učenik, radi bi videli znamenje od tebe.« Odvrnil jim je: »Hudobni in prešuštni rod hoče imeti znamenje: a ne bo se mu dalo drugo znamenje kakor znamenje preroka Jona. Kakor je bil namreč Jona v trebuhu velike ribe tri dni in tri noči, tako bo Sin človekov v osrčju zemlje tri dni in tri noči. Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; spokorili so se namreč na Jonovo pridigo, in glejte, več ko Jona je tukaj! Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala s tem rodom in ga obsodila; prišla je namreč s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, in glejte, več ko Salomon je tukaj!«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Mdr 12,13.16-19

Psalm: Ps 86,5-6.9-10.15-16

2. berilo: Rim 8,26-27

Evangelij: Mt 13,24-43

Vrstica iz evangelija: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila, dokler se ni vse prekvasilo.« (Mt 13,33)

1. berilo (Mdr 12,13.16-19)

Razen tebe, Gospod, ki ljubiš življenje, ni boga, ki bi skrbel za vse in bi mu ti moral dokazovati, da ne sodiš krivično. Počelo pravičnosti je namreč tvoja moč in to, da vsemu gospoduješ, storí, da vsemu prizanašaš. Svojo moč namreč razkazuje tisti, v katerega nesporno oblast ljudje ne verjamejo. Tak celo tistim, ki se ga bojijo, očita predrznost. Ti pa si gospodar močí, zato sodiš milo in nas vodiš z veliko prizanesljivostjo. Zakaj kadar koli hočeš kaj storiti, ti je mogoče. S takim ravnanjem si svoje ljudstvo poúčil, da mora pravični biti prijatelj ljudi. Svojim otrokom vlivaš veliko upanje, ker daješ po grehu čas za kesanje.

Psalm (Ps 86,5-6.9-10.15-16)

Ti, Gospod, si dober in odpuščaš,

ti si poln dobrote do vseh, ki te kličejo.

Poslušaj, Gospod, mojo molitev,

prisluhni glasu moje prošnje.

Vsi narodi, ki si jih narédil, prihajajo,

padajo na kolena pred tabo, Gospod, in tvoje ime slavijo.

Zakaj ti si velik in delaš čudeže,

ti si Bog, ti edini.

Ti, Gospod, si usmiljen in milostljiv,

počasen za jezo in bogat z dobroto in zvestobo.

Obrni se k meni in mi izkaži milost,

daj svojo moč svojemu služabniku.

2. berilo (Rim 8,26-27)

Bratje in sestre, Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje sŕca, ve, kaj namerava Duh, saj Duh posreduje za svete v skladu z Božjo voljo.

Evangelij (Mt 13,24-43)

Tisti čas je Jezus povedal množicam priliko. Rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ Dejal jim je: ›Sovražnik je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ ›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustíte, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberíte najprej ljuljko in jo povežíte v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«

Še drugo priliko jim je povedal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«

In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umésila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«

Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: ›Odprl bom svoja usta v prilikah, izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta.‹

Tedaj je odpústil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« Odgovóril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča. Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta, žanjci pa so angeli. Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta. Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki delajo krivico. Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa, naj posluša.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Mih 2,1-5

Psalm: Ps 10,1-2.3-4.7-8.14

Evangelij: Mt 12,14-21

Vrstica iz evangelija: »In v njegovo ime bodo upali narodi« (Mt 12,21)

Berilo (Mih 2,1-5)

Gorjé njim, ki si izmišljajo krivico in na svojih ležiščih snujejo zlo, da ga izvršijo, ko sine jutro, ker imajo za to v rokah moč! Poželijo polja in jih ugrabijo, hiše, in jih vzamejo; polastijo se gospodarja in njegovega doma, moža in njegovega premoženja. Zato govori Gospod tako: »Glej, na ta rod namerjam nesrečo, ki ji ne boste mogli odtegniti svojega vratú in ne boste hodili ošabno, kajti to bo hud čas. Tiste dni bo nastal o vas pregovor, peli bodo žalostinko: ›Popolnoma smo uničeni; delež mojega ljudstva se meri z vrvjo; nikogar ni, ki bi ga vrnil, naša polja delijo z žrebom.‹ Zato ne bo nikogar, ki bi zate potegnil merilno vrv ob žrebanju v Gospodovem zboru.«

Psalm (Ps 10,1-2.3-4.7-8.14)

Gospod, zakaj stojiš od daleč,

se skrivaš ob času stiske?

Ko se brezbožni napihuje, se revež muči,

se zapleta v zvijačah, ki si jih je oni izmislil.

Grešnik se baha s svojo strastjo,

ropar preklinja, zaničuje Gospoda.

Brezbožni v napuhu govori: »Bog me ne bo kaznoval;

Saj ga ni!« Tako je njegovo mišljenje.

Njegova usta so polna kletve, goljufije in zvijače;

njegov jezik povzroča nadloge in muke.

Ne da bi vedel, ubija nedolžnega,

njegove oči zasledujejo ubožca.

Ti pa vidiš nadlogo in žalost,

ti gledaš, da jih vzameš v svoje roke:

tebi se izroča ubožec,

siroti si ti pomočnik!

Evangelij (Mt 12,14-21)

Tisti čas so farizeji šli ven in se posvetovali zoper Jezusa, da bi ga pogubili. Toda Jezus je zvedel in se je umaknil od tam. Mnogo jih je šlo za njim; ozdravil je vse ter jim zabičal, naj ga ne razglasijo; da se je spolnilo, kar je rekel prerok Izaija: »Glej, moj služabnik, ki sem ga izvolil, moj ljubljenec, ki ga je vzljubila moja duša! Dal mu bom svojega duha in oznanil bo pravico narodom. Ne bo se prepiral in ne bo vpil in nihče ne bo slišal na ulicah njegovega glasu. Nalomljenega trsta ne bo prelomil in tlečega stenja ne bo ugasil, dokler pravice ne dovede do zmage: in vanj bodo upali narodi.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 38,1-6.21-22.7-8

Psalm: Iz 38,10-11.12.16

Evangelij: Mt 12,1-8

Vrstica iz evangelija: »Če bi vedeli, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve, ne bi obsodili teh nedolžnih.« (Mt 12,7)

Berilo (Iz 38,1-6.21-22.7-8)

Tisti čas je kralj Ezekija zbolel na smrt. Prišel pa je k njemu Amosov sin prerok Izaija in mu rekel: »Tako govori Gospod: Poskrbi za svojo hišo! Umrl boš in ne živel.« Ezekija je obrnil svoj obraz v steno in molil h Gospodu: »O Gospod, spomni se, prosim, da sem hodil pred teboj v zvestobi in s popolnim srcem, in delal, kar ti je všeč!« In Ezekija je glasno zajokal.

Tedaj je prišla Gospodova beseda Izaiju: »Pojdi in povej Ezekiju: Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: Slišal sem tvojo molitev, videl tvoje solze. Glej, dodal bom tvojim letom petnajst let. Tudi bom iz rok asirskega kralja rešil tebe in to mesto in bom varoval to mesto.« Nato je Izaija naročil, naj vzamejo smokvino pogačo in jo namažejo na oteklo mesto, da ozdravi.

Ezekija je vprašal: »Kaj je znamenje, da pojdem v Gospodovo hišo?« Izaija mu je odgovoril: »To ti bodi znamenje od Gospoda, da bo Gospod storil, kar je govoril: Glej, storil bom, da pojde senca za deset stopenj nazaj na Ahazovi sončni uri.« In sonce je šlo nazaj za deset stopenj, ki jih je prešlo.

Psalm (Iz 38,10-11.12.16)

Rekel sem: »Sredi svojega življenja

naj grem k vratom podzemlja,

oropan ostanka svojih let!«

Rekel sem: »Ne bom gledal Gospoda

v deželi živih,

ne človeka pri prebivalcih na svetu.

Moj dom se podere,

odnesejo ga ko pastirski šotor.

Kakor tkalec odreže moje življenje.

Vsemogočni, vate zaupam,

v tem je življenje mojega duha.

Ti me spet okrepiš in poživiš.«

Evangelij (Mt 12,1-8)

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: »Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto.« On jim je pa odgovoril: »Ali niste brali, kaj je storil David, ko je bil lačen sam in kateri so bili z njim, kako je stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti ne njemu ne tistim, ki so bili z njim, ampak samo duhovnikom? Ali niste mar brali v postavi, da ob sobotah duhovniki v templju prelamljajo sobotni počitek in so brez krivde? A povem vam, tukaj je nekaj, kar je večje ko tempelj. Ko bi pa vedeli, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve‹, bi ne bili obsodili nedolžnih. Kajti Sin človekov je gospodar sobote.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 26,7-9.12.16-19

Psalm: Ps 102,13-14.15.16-18.19-21

Evangelij: Mt 11,28-30

Vrstica iz evangelija: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« (Mt 11,28)

Berilo (Iz 26,7-9.12.16-19)

Steza pravičnega je ravna, uravnal si pot pravičnega. Gospod, čakali smo te na stezi tvojih sodb, po tvojem imenu in tvojem spominu hrepeni naša duša. Moja duša hrepeni po tebi ponoči, s svojim duhom te iščem v svoji notranjosti. Ko tvoje sodbe zadevajo zemljo, se učijo prebivalci na svetu. Gospod, priskrbiš nam mir; kar koli se je zgodilo z nami, si ti izvršil.

Gospod, iskali smo te v nadlogi, vpili smo zaradi stiske, ko nas je zadela tvoja pokora. Kakor se mati zvija pred porodom, vpije v svojih bolečinah, tako smo bili pred teboj, Gospod. Zanosili smo, se zvijali, porodili pa smo veter. Deželi nismo prinesli rešitve in niso se rodili prebivalci svetu. Tvoji mrtvi bodo oživeli, mrliči bodo vstali. Zbudite se in se radujte, ki počivate v prahu! Kajti tvoja rosa je rosa svetlobe: zemlja bo vrnila svoje mrtve.

Psalm (Ps 102,13-14.15.16-18.19-21)

Gospod, tvoj spomin se ohranja iz roda v rod.

Usmili se Siona, ker je prišla ura,

saj tvoji služabniki ljubijo njegove kamne,

smilijo se jim njegove razvaline.

Narodi bodo častili tvoje ime, Gospod,

vsi kralji priznavali tvoje veličastvo;

ko se Gospod obrne k molitvi siromakov,

njih prošnje ne bo zavrgel.

Ljudstvo, ki šele pride, hvali Gospoda,

zakaj Gospod je pogledal na zemljo,

da bi slišal vzdihovanje jetnikov,

in rešil nje, ki so bili izročeni smrti.

Evangelij (Mt 11,28-30)

Tisti čas je Jezus spregovoril: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 10,5-7.13-16

Psalm: Ps 94,5-6.7-8.9-10.14-15

Evangelij: Mt 11,25-27

Vrstica iz evangelija: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem« (Mt 11,25).

Berilo (Iz 10,5-7.13-16)

Tako govori Gospod: »Gorje Asircu, šibi moje jeze, palici mojega srda v moji roki! Zoper brezbožen narod ga pošljem, zoper ljudstvo, na katerega se jezim; mu ukažem, da ga opleni, izropa in potepta ko blato na cesti.«

On pa ne méni tako, njegovo srce ne misli tako, ampak namerava uničiti, iztrebiti ne malo narodov. Govoril je: »Z močjo svoje roke sem to izvršil in s svojo modrostjo, ker sem razumen. Premaknil sem meje ljudstvom, oplenil njih zaklade in kakor mogočni prekucnil prestolujoče. Kakor gnezdo je zagrabila moja roka bogastvo ljudstev. Kakor se poberejo zapuščena jajca, tako sem vzel vso zemljo, ne da bi kdo ganil s perutmi, odprl kljun ali začivkal.«

Ali se baha sekira proti njemu, ki seka z njo? Ali se postavlja žaga proti njemu, ki jo vleče? Kakor da bi šiba vihtela njega, ki jo dviga! Kakor da bi palica dvigala njega, ki ni les. Zato bo Vsemogočni Gospod nad vojskami poslal sušico med njegove močne, pod njegovo vojno močjo bo zagorel požar kakor ogenj.

Psalm (Ps 94,5-6.7-8.9-10.14-15)

Gospod, tvoje ljudstvo teptajo,

tvojo dediščino stiskajo;

vdovo in tujca morijo,

pobijajo sirote.

Govorijo: »Gospod ne vidi,

Jakobov Bog ne opazi.«

Spoznajte, neumneži med ljudstvom,

in vi nespametni, kdaj boste razumeli?

On, ki je napravil uho, naj bi ne slišal?

ki je napravil oko, naj bi ne videl?

ki vzgaja narode, naj bi ne kaznoval?

Gospod vé, da so človekove misli prazne.

Gospod ne zavrže svojega ljudstva

in ne zapusti svoje dediščine;

sodba se povrne k pravičnosti,

za njo pojdejo vsi, ki so pravega srca.

Evangelij (Mt 11,25-27)

Tisti čas je Jezus spregovoril: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče; zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče, in nihče ne pozna Sina kakor le Oče, in nihče ne pozna Očeta kakor le Sin in komur hoče Sin razodeti.«