Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Kr 4,8-11.14-16

Psalm: Ps 89,2-3.16-17.18-19

2. berilo: Rim 6,3-4.8-11

Evangelij: Mt 10,37-42

Vrstica iz evangelija: »Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ne bo izgubil svojega plačila.« (Mt 10,42)

1. berilo (2 Kr 4,8-11.14-16)

Nekega dne je Elizèj potoval skozi Šuném. Tam je živela premožna žena, ki ga je pregovorila, da je obedoval pri njej. In kadar koli je potem šel mimo, je zavil tja na obèd. Svojemu možu je rekla: »Glej, spoznala sem, da je tisti, ki se vselej oglasí pri nas, svet Božji mož. Naredimo mu torej zidano gornjo izbico in postavimo vanjo posteljo, mizo, stol in svetilko, da se lahko umakne tja, kadar bo prišel k nam!« Ko je nekega dne prišel tja, se je umaknil v gornjo izbo in tam legel. Rekel je svojemu služabniku Gehazíju: »Kaj naj torej naredim zanjo?« Gehazí je rekel: »Na žalost nima sina in njen mož je že star.« Tedaj je rekel: »Pokliči jo!« Ko jo je poklical, je stopila k vratom. Rekel je: »Ko se bo izteklo leto, v tem času, boš objemala sina.«

Psalm (Ps 89,2-3.16-17.18-19)

Gospodove milosti bom na veke opeval,

rodu za rodom bom oznanjal njegovo zvestobo.

Rekel sem: »Na veke deliš svojo dobroto,

v nebesih utrjuješ svojo zvestobo.«

Blagor ljudstvu, ki zna veselo vzklikati,

Gospod, v svetlobi tvojega obličja bodo hodili.

Ves dan se bodo radovali nad tvojim imenom,

veselili se bodo zaradi tvojega odrešenja.

Vsa njihova moč dobiva sijaj od tebe,

s svojo dobrohotnostjo dvigaš rog zmagoslavja.

Gospod nas brani in nas váruje,

Izraelov Sveti je opora našemu kralju.

2. berilo (Rim 6,3-4.8-11)

Bratje in sestre, ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopíli na pot novega življenja. Če pa smo s Kristusom umrli, verujemo, da bomo z njim tudi živeli, saj vemo, da Kristus, potem ko je vstal od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Kajti kar je umrlo, je umrlo zaradi greha enkrat za vselej, kar pa živí, živí Bogu. Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu.

Evangelij (Mt 10,37-42)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Kdor ima očeta ali mater rajši kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima sina ali hčer rajši kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preróka, ker je ta prerok, bo dobil plačilo preróka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je moj učenec, resnično, povem vam, ne bo izgúbil svojega plačila.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Žal 2,2.10-14.18-19

Psalm: Ps 74,1-3.5-7.20-21

Evangelij: Mt 8,5-17

Vrstica iz evangelija: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« (Mt 8,8)

Berilo (Žal 2,2.10-14.18-19)

Brez prizanašanja je Gospod uničil vsa Jakobova polja. Podrl je v svojem srdu trdnjave Judove hčere, vrgel je v prah, oskrunil kraljestvo in njegove kneze. Molčé sedijo na tleh starešine sionske hčere, s pepelom so si potresli glavo, prepasani z raševino. K tlom povešajo svoje glave jeruzalemske device. V solzah mi ginejo oči, razburjeno je moje osrčje. Od slabosti padam na zemljo zaradi nesreče mojega ljudstva, ker ginejo otroci in dojenci po mestnih trgih. Svojim materam govorijo: »Kje sta kruh in vino?« Omedlevajo kakor hudo ranjeni po mestnih trgih, umirajo v naročjih svojih mater.

S čim naj te vzporejam, hči jeruzalemska? Čemu naj te primerjam, hči sionska, da te potolažim? Velika kot morje je tvoja nesreča, kdo te more ozdraviti? Tvoji preroki so ti prerokovali laž in prevaro. Niso odkrivali tvoje krivde, da bi obrnili tvojo usodo. Prerokovali so ti izreke v prevaro in zapeljevanje. Vpij vendar h Gospodu, vzdihuj, hči sionska! Tôči solze v potokih podnevi in ponoči! Ne dajaj si pokoja; naj ne počivajo tvoje oči! Vstani, tarnaj ponoči ob začetku straž! Izlivaj svoje srce pred Gospodom! Svoje roke dvigaj k njemu za življenje svojih otrok, ki ginejo od lakote na vogalih vseh cest!

Psalm (Ps 74,1-3.5-7.20-21)

O Bog, zakaj si nas do kraja zavrgel,

zakaj se razvnema tvoja jeza?

Spomni se svoje občine, izvoljenega naroda,

kjer si postavil svoj prestol.

Nameri svoje korake k razvalinam:

sovražnik je svetišče popolnoma opustošil.

Tvoji nasprotniki so kričali na svetem kraju,

postavili so zmagoslavno svoje zastave.

Podobni drvarjem, ki v gozdu vihtijo sekiro,

so razbijali njegova vrata.

Tvoje svetišče so sežgali,

do tal oskrunili bivališče tvojega imena.

Ozri se na svojo zavezo,

ker je po vsej deželi polno nasilja!

Naj se ponižni ne vrača osramočen,

naj ubožec in siromak hvalita tvoje ime!

Evangelij (Mt 8,5-17)

Ko je Jezus prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.« Rekel mu je: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik mu je pa odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to‹ in stori.«

Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam, toliko vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« In stotniku je rekel Jezus: »Pojdi: kakor si veroval, se ti zgodi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.

Ko je prišel Jezus v Petrovo hišo, je videl, da Petrova tašča leži in jo trese mrzlica. In dotaknil se je njene roke in mrzlica jo je zapustila. Vstala je, in mu stregla. Ko se je pa zvečerilo, so mu privedli mnogo obsedenih, in izgnal je z besedo duhove in ozdravil vse bolnike, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, ki pravi: ›On je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni.‹

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 25,1-12

Psalm: Ps 137,1-2.3.4-5.6

Evangelij: Mt 8,1-4

Vrstica iz evangelija: »Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: 'Hočem, bodi očiščen!'« (Mt 8,3a)

Berilo (2 Kr 25,1-12)

V devetem letu kralja Sedekija, deseti dan desetega meseca, je prišel babilonski kralj Nabuhodónozor z vso svojo vojsko nad Jeruzalem in se pred njim utaboril. Napravili so okoli njega okope. Mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Sedekija.

Deveti dan četrtega meseca je pritisnila lakota v mestu in ljudstvo ni imelo več kruha. Ko se je mestni zid predrl, so vsi vojaki zbežali ponoči skozi vrata med obema zidovoma, ki so bila ob kraljevem vrtu, medtem ko so bili Kaldejci okrog mesta. Kralj je šel po poti proti dolini ob Jordanu.

Toda kaldejska vojska je drla za kraljem in ga dohitela na planjavi ob Jerihi, potem ko se je vsa njegova vojska razkropila. Kralja so ujeli in ga pripeljali k babilonskemu kralju v Reblo in ta mu je izrekel sodbo. Sedekijeve sinove je dal zaklati pred njegovimi očmi, njemu je iztaknil oči, ga zvezal z bronastima verigama in ga dal odpeljati v Babilon. Sedmi dan petega meseca, to je v devetnajstem letu babilonskega kralja Nabuhodónozorja, je prišel v Jeruzalem njegov služabnik, poglavar telesne straže Nabuzardan. Zažgal je Gospodovo hišo, kraljevo palačo in vse jeruzalemske hiše; vse večje hiše je požgal. Jeruzalemsko obzidje naokrog je podrla kaldejska vojska, ki je bila s poglavarjem telesne straže.

Drugo ljudstvo, kar ga je ostalo v mestu, in uskoke, ki so prešli k babilonskemu kralju, in ostalo množico je poglavar telesne straže Nabuzardan odpeljal v ujetništvo. Izmed ubogih po deželi jih je poglavar telesne straže nekaj pustil za vinogradnike in poljedelce.

Psalm (Ps 137,1-2.3.4-5.6)

Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali,

spominjajoč se Siona.

Na vrbe one pokrajine

smo obesili svoje citre.

Tam so naši izganjalci

od nas zahtevali pesmi

in naši mučitelji veselost:

»Pojte nam katero sionskih pesmi!«

Kako naj pojemo Gospodovo pesem

v tuji deželi?

Če pozabim tebe, Jeruzalem,

naj bo pozabljena moja desnica.

Moj jezik naj se mi posuši,

če se ne spomnim tebe,

če ne denem Jeruzalema

nad vse svoje veselje.

Evangelij (Mt 8,1-4)

Ko je prišel Jezus z gore, so ga spremljale velike množice. In glej, pristopil je gobavec, padel predenj in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, bodi očiščen!« In takoj je bil očiščen od gob. Jezus mu je pa naročil: »Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 24,8-17

Psalm: Ps 79,1-2.3-5.8.9

Evangelij: Mt 7,21-29

Vrstica iz evangelija: »Zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali.« (Mt 7,25)

Berilo (2 Kr 24,8-17)

Joahin je imel osemnajst let, ko je postal kralj, in tri mesece je vladal v Jeruzalemu. Delal je, kar je bilo hudo v Gospodovih očeh, povsem tako, kakor je delal njegov oče Joakim. V tistem času so prišli služabniki babilonskega kralja Nabuhodónozorja nad Jeruzalem in začeli mesto oblegati. Medtem ko so ga njegovi služabniki oblegali, je prišel babilonski kralj sam nad mesto. Judov kralj Joahin je šel k babilonskemu kralju s svojo materjo, s svojimi služabniki, poglavarji in dvorniki. Babilonski kralj ga je ujel v osmem letu svojega kraljevanja. Odpeljal je od tam vse zaklade Gospodove hiše in zaklade kraljeve palače ter razbil vse zlate posode, ki jih je po Gospodovem povelju kralj Salomon napravil v Gospodovem templju.

Odpeljal je v ujetništvo ves Jeruzalem, vse poglavarje in vojne junake, deset tisoč ujetnikov, tudi vse kovače in ključavničarje. Nič ni ostalo razen ubogega ljudstva po deželi. Joahina je odpeljal ujetega v Babilon; tudi kraljevo mater, kraljeve žene, njegove dvornike in prvake po deželi je odpeljal iz Jeruzalema v Babilon v sužnost; tudi vse vojake, po številu sedem tisoč, in kovače in ključavničarje, po številu en tisoč, same vojne junake, je odpeljal babilonski kralj v ujetništvo v Babilon. Namesto Joahina je babilonski kralj postavil za kralja njegovega strica Matanija in spremenil njegovo ime v Sedekija.

Psalm (Ps 79,1-2.3-5.8.9)

O Bog, pogani so prišli v tvojo dediščino,

oskrunili so tvoj sveti tempelj,

Jeruzalem so spremenili v grobljo,

tvoje svete so vrgli zverinam.

Njihovo kri so prelivali kakor vodo,

ni ga bilo, ki bi jih pokopal.

Doklej, Gospod? Se boš res vedno jezil,

ali bo gorela kot ogenj tvoja nejevolja?

O Bog, nikar se ne spominjaj

zoper nas krivic naših prednikov,

hitro naj nas sreča tvoje usmiljenje,

zakaj silno smo bedni.

Pomagaj nam, Bog, naš rešitelj,

v slavo svojega imena;

reši nas in odpusti nam grehe

zaradi svojega imena!

Evangelij (Mt 7,21-29)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ temveč kdor spolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Mnogi mi porekó tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali hudobnih duhov in v tvojem imenu storili mnogo čudežev?‹ Tedaj jim bom izjavil: ›Nikoli vas nisem poznal. Proč od mene, kateri delate krivico!‹

Vsak, kdor posluša te moje besede in jih spolnjuje, bo torej podoben pametnemu človeku, kateri si je postavil hišo na skalo. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter se zagnali v ono hišo: in ni padla, zakaj imela je temelj na skali. Vsak, kdor posluša te moje besede in jih ne spolnjuje, pa bo podoben nespametnemu možu, kateri si je postavil hišo na pesek. In ulila se je ploha in pridrli so nalivi in privršali so vetrovi ter butnili v ono hišo: in padla je in njena podrtija je bila velika.«

Ko je Jezus končal ta svoj govor, so množice strmele nad njegovim naukom. Kajti učil jih je, kakor kdor ima oblast in ne kakor njih pismouki.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 22,8-13;23,1-3

Psalm: Ps 119,33.34.35.36.37.40

Evangelij: Mt 7,15-20

Vrstica iz evangelija: »Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali« (Mt 7,20).

Berilo (2 Kr 22,8-13;23,1-3)

Tedaj je veliki duhovnik Helkija rekel pisarju Safanu: »Knjigo postave sem našel v Gospodovi hiši.« In Helkija je dal knjigo Safanu in ta jo je bral. Potem je pisar Safan šel h kralju in mu sporočil: »Tvoji hlapci so pretopili denar, ki se je našel v templju, in ga izročili delovodjem, ki nadzorujejo v Gospodovi hiši.«

Dalje je pisar Safan sporočil kralju Josiju: »Duhovnik Helkija mi je dal knjigo,« in Safan jo je bral pred kraljem. Ko je kralj slišal besede knjige postave, je pretrgal svoja oblačila. Potem je kralj naročil duhovniku Helkiju, pisarju Safanu in kraljevemu služabniku Asaju: »Pojdite, vprašajte Gospoda zame, za ljudstvo in za vsega Juda o besedah te knjige, ki se je našla! Kajti velika je Gospodova jeza, ki se je vnela zoper nas, ker naši očetje niso poslušali besed te knjige, da bi delali povsem, kar je pisano v njej.«

Kralj je dal pri sebi zbrati vse Judove in jeruzalemske starešine. Potem je kralj šel v Gospodovo hišo in z njim vsi Judovi možje in jeruzalemski prebivalci, duhovniki in preroki ter vse ljudstvo, od najmanjšega do največjega. In bral je pred njimi vse besede knjige zaveze, ki se je našla v Gospodovi hiši. Nato je kralj stopil na svoje mesto in sklenil zavezo pred Gospodom, da bodo hodili za Gospodom, spolnjevali z vsem srcem in vso dušo njegove zapovedi, naredbe in zakone, ter tako izvrševali besede te zaveze, ki so zapisane v tej knjigi. In vse ljudstvo je privolilo v zavezo.

Psalm (Ps 119,33.34.35.36.37.40)

Gospod, pokaži mi pot tvojih zakonov

in držal se je bom natančno.

Pouči me, da bom spolnjeval tvojo postavo,

in držal jo bom z vsem svojim srcem!

Vôdi me po stezi tvojih ukazov,

ker se je veselim!

Nagni mi srce k svojim odredbam

in ne k lakomnosti!

Odvrni mi oči od nečimrnosti;

poživi me na svoji poti!

Spolni obljubo svojemu služabniku,

dano za tiste, ki se te boje!

Evangelij (Mt 7,15-20)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Varujte se lažnivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Ali obirajo grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Ne more dobro drevo roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bodo posekali in vrgli v ogenj. Po njih sadovih jih boste torej spoznali.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 49,1-6

Psalm: Ps 139,1-3.13-15

2. berilo: Apd 13,22-26

Evangelij: Lk 1,57-66.80

Vrstica iz evangelija: »Otrok pa je rastel in se krepil v duhu. In živel je v puščavi do dne, ko je nastopil pred Izraelom« (Lk 1,80)

1. berilo (Iz 49,1-6)

Poslušajte me, otoki, pazite, ljudstva v daljavi! Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem naročju. Napravil je moja usta kakor oster meč, zakril me je s senco svoje roke, naredil me za gladko puščico, me skril v svojem tulu. Rekel mi je: »Moj služabnik si, Izrael, ki se bom v tebi poveličal.« Jaz pa sem si rekel: »Zaman sem se trudil, za nič in brez koristi sem potratil svojo moč.« Toda pri Gospodu je moja pravica in pri mojem Bogu moje plačilo.

Zdaj pa govori Gospod, ki me je ob rojstvu upodobil za svojega služabnika, da nazaj privedem Jakoba k njemu, da zberem Izraela za njega. Počaščen sem bil v Gospodovih očeh in moj Bog je bil moja moč. Rekel je torej: »Premalo je, da si mi služabnik, da povzdigneš Jakobove rodove in nazaj privedeš Izraelove rešence. Zato te postavim za luč poganskim narodom, da boš moje zveličanje do konca zemlje.«

Psalm (Ps 139,1-3.13-15)

Gospod, preiskuješ me in me poznaš;

ti prodreš v moje misli od daleč;

ko hodim in ko ležim, ti vidiš

in na vsa moja pota paziš.

Ti si namreč naredil moje telo,

me stkal v telesu moje matere;

hvalim te, ker sem tako čudovito ustvarjen,

ker so čudovita tvoja dela.

Mojo dušo poznaš popolnoma,

ni ti bilo skrito moje bistvo,

ko sem bil oblikovan na skrivnem,

ko sem bil tkan v globočinah zemlje.

2. berilo (Apd 13,22-26)

Tiste dni je Pavel rekel: Bog je našim očetom za kralja obudil Davida, o katerem je tudi pričal: »Našel sem Davida, Jésejevega sina, moža po svojem srcu, ki bo izpolnjeval vse moje želje.« Iz njegovega rodu je Bog poslal Izraelu Odrešenika Jezusa, kakor je bil obljubil; prej, pred njegovim prihodom, pa je oznanil Janez vsemu izraelskemu ljudstvu krst pokore.

Ko je Janez končeval svoje življenje, je govoril: »Nisem tisti, za kogar me imate; a glejte, za menoj prihaja ta, ki mu nisem vreden odvezati obuvala z nog.« Možje, bratje, sinovi Abrahamovega roda, in kar je bogaboječih med vami: nam je poslana beseda odrešenja.

Evangelij (Lk 1,57-66.80)

Elizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina. Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod izkazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan pa so prišli, da dete obrežejo, in so mu po očetu hoteli dati ime Zaharija. Njegova mati pa je odgovorila: »Nikakor, ampak Janez se bo imenoval!« In rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo takó ime.«

Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati. Zahteval je deščico in zapisal: »Janez je njegovo ime.« In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik in je govoril ter hvalil Boga. Strah je obšel vse njihove sosede in po vsem judejskem pogorju so govorili o vsem tem. Vsi, ki so to slišali, pa so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Gospodova roka je bila z njim.« Otrok pa je rastel in se krepil v duhu; in bil je v samoti do dneva, ko se je prikazal Izraelu.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 19,9-11.14-21.31-36

Psalm: Ps 48,2-4.10-11

Evangelij: Mt 7,6.12-14

Vrstica iz evangelija: »Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mt 7,14)

Berilo (2 Kr 19,9-11.14-21.31-36)

Asirski kralj Senaherib je poslal poslance h kralju Ezekiju: »Tako povejte Judovemu kralju Ezekiju: ›Naj te ne vara tvoj Bog, ki vanj zaupaš in praviš: Jeruzalem ne bo dan v roke asirskega kralja. Glej, sam si slišal, kaj so storili asirski kralji vsem deželam, kako so jih z zakletvijo pokončali. In ti bi se rešil?‹« Ezekija je sprejel pisanje iz rok poslancev in ga prebral. Nato je šel v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.

Potem je Ezekija molil: »Gospod, Izraelov Bog, ki prestoluješ na kerubih! Ti edini si Bog vsem kraljestvom na zemlji. Ti si ustvaril nebo in zemljo. Gospod, nagni svoje uho in poslušaj! Gospod, odpri svoje oči in glej! Sliši besede, ki jih je poslal Senaherib, da bi zasramoval živega Boga! Gospod, res so asirski kralji pokončali narode in njih dežele ter pometali njihove bogove v ogenj. Saj to niso bili bogovi, ampak delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih mogli pokončati. Zdaj torej, Gospod, naš Bog, reši nas iz njegovih rok, da bodo vsa kraljestva na zemlji spoznala, da si ti, Gospod, edini Bog!«

Tedaj je poslal Amosov sin Izaija tole sporočilo Ezekiju: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Kar si molil k meni zaradi asirskega kralja Senaheriba, sem slišal.‹ To je beseda, ki jo je Gospod govoril o njem: ›Zaničuje te, zasmehuje te devica, hči sionska; maje z glavo za teboj, hči jeruzalemska. Kajti iz Jeruzalema bo izšel ostanek in peščica rešenih s Sionske gore. Gospodova gorečnost bo to storila.‹

Zato Gospod tako govori o asirskem kralju: ›Ne bo prišel v to mesto, ne ustrelil tja puščice, ne ga naskočil s ščitom, ne nasul nasipa zoper njega. Po poti, po kateri je prišel, se bo vrnil, v to mesto ne bo prišel, govori Gospod. To mesto bom branil, da ga rešim, zaradi sebe in zaradi Davida, svojega služabnika.‹«

Tisto noč je šel Gospodov angel in jih v asirskem taboru pobil sto petinosemdeset tisoč. Asirski kralj Senaherib je torej odrinil, odšel in se vrnil ter ostal v Ninivah.

Psalm (Ps 48,2-4.10-11)

Velik je Gospod in vse hvale vreden,

v mestu našega Boga.

Njegova sveta gora, prekrasna višina,

je veselje vse zemlje.

Vzvišena Sionska gora

je mesto velikega kralja.

V njegovih močnih utrdbah

nam je Bog varna obramba.

Spominjamo se tvoje milosrčnosti

sredi tvojega svetišča, Gospod.

Tvoje ime in tvoja hvala

sega do kraja zemlje.

Evangelij (Mt 7,6.12-14)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne dajajte svetega psom in ne mečite svojih biserov pred svinje, da jih morda z nogami ne pohodijo in se ne obrnejo ter vas raztrgajo. Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim; to je namreč postava in preroki. Vstopíte skozi ozka vrata; zakaj široka so vrata in prostorna je pot, ki drži v pogubo, in mnogo jih je, ki v pogubo hodijo po njej. Kako ozka so vrata in tesna je pot, ki drži v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Kr 17,5-8.13-15.18

Psalm: Ps 60,3.4-5.12-13

Evangelij: Mt 7,1-5

Vrstica iz evangelija: »Ne sodite, da ne boste sojeni!« (Mt 7,1)

Berilo (2 Kr 17,5-8.13-15.18)

Asirski kralj Salmanasar je šel nad vso deželo, prispel pred Samarijo in jo oblegal tri leta. V devetem letu izraelskega kralja Oseja pa je asirski kralj zavzel Samarijo, odvedel Izraelce v pregnanstvo v Asirijo ter jih naselil po medijskih mestih.

Izraelovi sinovi so se namreč pregrešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je pripeljal iz egiptovske dežele izpod oblasti egiptovskega kralja faraona, ter častili tuje bogove. Živeli so po običajih narodov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi sinovi. Gospod je svaril Izraela in Juda po vseh svojih prerokih in vidcih: »Obrnite se od svojih hudobnih potov in spolnjujte moje zapovedi, moje zakone natančno po postavi, ki sem jo dal vašim očetom, in po tem, kar sem vam sporočil po svojih služabnikih prerokih!«

Pa niso poslušali, ampak so postali trdovratni kakor njih očetje, ki niso zaupali Gospodu, svojemu Bogu. Zavrgli so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je bil sklenil z njihovimi očeti, prav tako tudi njegove naredbe, katere jim je zabičal. Gospod se je zelo razsrdil nad Izraelom; zavrgel jih je izpred svojega obličja, da ni ostalo nič razen Judovega rodu samega.

Psalm (Ps 60,3.4-5.12-13)

O Bog, zavrnil si nas,

razbil si naše bojne vrste,

jezil si se na nas:

O, dvigni nas zopet!

Pretresel si deželo, jo razklal;

zaceli njene razpoke, ker se maje!

Naložil si svojemu ljudstvu trdote,

z omotičnim vinom si nas napojil.

O Bog, zakaj si nas zavrgel,

in nič več ne hodiš z našimi vojskami?

Daj nam pomoč zoper sovražnika;

zakaj ničeva je človeška podpora!

Evangelij (Mt 7,1-5)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Ne sodite, da ne boste sojeni; s kakršno sodbo namreč sodite, s tako boste sojeni, in s kakršno mero merite, s táko se vam bo odmerilo. Kaj pa gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne čutiš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: ›Pusti, da vzamem iver iz tvojega očesa‹, pa je bruno v tvojem očesu? Hinavec, izderi najprej bruno iz svojega očesa in potem glej, kako boš vzel iver iz očesa svojega brata.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Jer 20,10-13

Psalm: Ps 69,8-10.14.17.33-35

2. berilo: Rim 5,12-15

Evangelij: Mt 10,26-33

Vrstica iz evangelija: »Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev« (Mt 10,31).

1. berilo (Jer 20,10-13)

Jeremíja govorí: »Že slišim šušljanje mnogih – groza vsepovsod: ›Naznaníte ga! Naznanímo ga!‹ Vsi moji zaupni prijatelji prežé, da se spotaknem: ›Morda se bo dal zapeljáti, pa ga bomo premagali in se maščevali nad njim.‹ A Gospod je z menoj kakor silen junak. Zato se bodo moji preganjalci opotêkli in ne bodo zmagali, zelo bodo osramočeni, ker se jim ne bo posrečilo: sramota bo večna, nepozabna. Gospod nad vojskami, ki preizkušaš pravičnega, ki vidiš obisti in srce, naj vidim tvoje maščevanje nad njimi, saj sem tebi zaupal svojo pravdo. Prepevajte Gospodu, slavite Gospoda, ker rešuje življenje ubogega iz rok hudodelcev.«

Psalm (Ps 69,8-10.14.17.33-35)

Zaradi tebe prenašam sramotenje,

obraz mi pokriva rdečica.

Tujec sem postal svojim bratom,

zakaj gorečnost za tvojo hišo me použiva.

Gospod, svojo molitev naslavljam nate,

v času, ko boš ti hôtel, o Bog, mi pomagaj.

Usliši me, Gospod, zakaj obilna je tvoja dobrota,

v svojem velikem usmiljenju se obrni k meni!

Ponižni to vidijo in se veselijo,

zakaj Bog posluša uboge.

Naj ga hvalijo nebesa in zemlja,

morja in vse, kar se v njih giblje.

2. berilo (Rim 5,12-15)

Bratje in sestre, kakor je po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt, tako je smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili. Greh je bil namreč na svetu, preden je nastopíla postava. In čeprav se greh ne prišteva, če ni postave, je vendar od Adama do Mojzesa smrt kraljevala tudi nad tistimi, ki se niso pregrešili podobno kakor Adam. On pa je podoba njega, ki je imel priti. Vendar pa z milostnim darom ni tako kakor s prestopkom. Če so namreč zaradi prestopka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar, in to po milosti enega človeka, Jezusa Kristusa.

Evangelij (Mt 10,26-33)

Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Ne bojte se ljudi! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vredni ste več kakor veliko vrabcev. Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me bo zatájil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatájil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Krn 24,17-25

Psalm: Ps 89,4-5.29-30.31-32.33-34

Evangelij: Mt 6,24-34

Vrstica iz evangelija: »Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?« (Mt 6,27)

Berilo (2 Krn 24,17-25)

Po smrti duhovnika Jójada so prišli Judovi knezi in se poklonili kralju Jóasu. Kralj je poslušal njihove nasvete in zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov, ter služili boginjam in malikom. Tedaj je prišla Božja jeza nad Juda in Jeruzalem zaradi te njihove krivde. Poslal je mednje preroke, da bi jih obrnili h Gospodu. Ti so jih svarili, a niso poslušali.

Tedaj je Božji Duh navdal Zaharija, sina duhovnika Jójada; ustopil se je pred ljudstvo ter jim rekel: »Tako govori Bog: Zakaj prestopate Gospodove zapovedi? Ne boste imeli sreče. Ker ste zapustili Gospoda, je on zapustil vas.«

Zarotili so se zoper njega ter ga na kraljevo povelje posuli s kamenjem v dvoru Gospodove hiše. Kralj Jóas se ni spomnil dobrote, ki mu jo je bil izkazal njegov oče Jójada, ampak je umoril njegovega sina. Ko je ta umiral, je rekel: »Gospod naj vidi in kaznuje.« Ko je preteklo leto, se je vzdignila aramska vojska zoper Jóasa. Ko so prišli v Juda in Jeruzalem, so med ljudstvom pobili vse ljudske kneze in ves njihov plen poslali kralju v Damasku. Dasi je aramska vojska prišla z neznatnim številom mož, jim je vendar Gospod dal v roke zelo veliko vojsko, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so nad Jóasom izvršili sodbo.

Ko so ti odšli od njega – zapustili so ga namreč hudo bolnega –, sta se njegova služabnika zarotila zoper njega zaradi krvi sina duhovnika Jójada ter ga umorila na njegovi postelji. Tako je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, a ne v kraljevskih grobovih.

Psalm (Ps 89,4-5.29-30.31-32.33-34)

Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,

prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:

na veke utrdim tvoj zarod,

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.

Vekomaj mu ohranim svojo milost

in trdna mu bo ostala moja zaveza.

Njegov zarod naredim večen

in njegov prestol ko nebeške dneve.

Če zapustijo njegovi sinovi mojo postavo

in ne bodo hodili po mojih poveljih,

bom s šibo kaznoval njih pregreho

in z udarci njihovo krivdo.

Če oskrunijo moje zakone

in se ne bodo držali mojih zapovedi,

jih bom kaznoval, toda milosti ne bom odtegnil

in svoje zvestobe ne bom prelomil.«

Evangelij (Mt 6,24-34)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Nihče ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.

Zato vam pravim: Ne bodite v skrbeh za svoje življenje, kaj boste jedli, tudi ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več ko jed in telo več ko obleka? Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi. Ali niste vi veliko več vredni ko one? Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec?

In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se še Salomon v vsem svojem sijaju ni oblačil kakor katera izmed njih. Če pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri vrže v peč, Bog tako oblači, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povprašujte: ›Kaj bomo jedli in kaj bomo pili ali s čim se bomo oblekli?‹ Zakaj po vsem tem povprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vsega tega potrebujete. Iščite najprej Božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navrženo. Ne bodite torej v skrbeh za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava.«