Danes bomo molili ob svetopisemskem odlomku iz 4. poglavja iz Evangelija po Janezu.
"Tisti čas je Jezus iz Samarije odšel v Galilejo. Sam Jezus je namreč pričal, da prerok nima časti v domačem kraju. Ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so vse vedeli, kar je bil storil v Jeruzalemu ob prazniku; kajti tudi oni so bili šli k prazniku. Prišel je torej spet v Kano Galilejsko, kjer je bil spremenil vodo v vino. Bil je pa neki kraljevi uradnik, čigar sin je bil bolan v Kafarnaumu. Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in prosil, naj pride in ozdravi njegovega sina; bil je namreč že na tem, da umrje. Jezus mu je tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« Kraljevi uradnik mu pravi: »Gospod, stopi tja, preden moj otrok umrje!« Jezus mu reče: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel. Že na poti pa so mu prišli naproti služabniki in povedali, da njegov sin živi. Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica.« Oče je tedaj spoznal, da ob tisti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: ›Tvoj sin živi‹. In veroval je on in vsa njegova hiša. To je bil že drugi čudež, ki ga je Jezus storil po svojem prihodu iz Judeje v Galilejo."
Skupaj z Jezusom smo prišli v Kano, kjer je Jezus pred časom naredil prvo znamenje: iz vode je naredil vino. Evangelist Janez nikoli ne opiše čudeža z namenom, da bi se ustavili pri njem: pri občudovanju Jezusove moči in se zgolj veselili darov, ki smo jih prejeli. Janez nas želi povabiti dlje. Preko čudeža smo povabljeni prepoznati Jezusa kot poslanega Odrešenika. Jezus je ponovno prišel v Kano, da bi potrdil in razširil sporočilo prvega znamenja.
Prvo znamenje se zgodi na svatbi. Svatba je znamenje novega začetka, ki upa na novo življenje. A na svatbi zmanjka vina. Če je voda potreba za življenje, je vino tisto, ki življenju daje polnost. In te polnosti življenja je začelo zmanjkovati. Te polnosti, zaradi katere je Jezus prišel.
Pri drugem znamenju v Kani se zgodi prav isto. Sin umira, življenje mu počasi uhaja. Kraljevi uradnik pride do Jezusa s prošnjo, da sinu vrne polnost življenja.
Obrnem se na Jezus in molim tudi sam. Pomislim, kje v mojem življenju manjka polnosti življenja, kje čutim, da življenje odteka v prazno, kateri del mene je bolan in me duši, duši moje odnose, moj mir, mojo rast v dobrem … Vse to položim pred Jezusa in ga prosim, da pride in ozdravi.
»Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete,« pravi Jezus. Vabi nas ga dvignemo pogled od tega, kar je bolno in kar prinašamo preden.
Spomnimo se, da pripoved ni opis čudeža, ampak znamenja. V ospredju ni ozdravitev sina, ampak oznanilo o tem, da je med nami Odrešenik. Glavno sporočilo se skriva v spremenjenju, ki se je zgodilo s kraljevim uradnikom. Bodimo pozorni, da je ta sprva imenovan kraljevi uradnik, nato mož oz. človek, nazadnje pa oče. To ponazarja, kako se je spreminjala njegova vera, ki pomeni odnos do Boga. Ko je bil imenovan kraljevi uradnik, je bil Bog zanj kot gospodar, na katerga ga vežejo neke obveznosti. Nato je bil imenovan človek, saj je stopi v odnos z Njim. Na koncu pa beremo, da je oče, ker ga je njegova vera pripeljala v odnos domačnosti z Bogom.
Gospod Jezus, veliko stvari iz dneva v dan polagam pred tebe. Vse, kar se mi v življenju dogaja (lepo ali težko), naj me zbližuje s teboj. Pošlji Svetega Duha, da mi pomaga, da ne prihajam pred tebe kot uradnik, ampak kot sin, kot hči, sestra, brat.
Glasba: Impro-aC, s. Klara Jarc
