Prof. Anton Trstenjak je človeka opredelil kot "bitje prihodnosti". Res je, živali, pa naj bodo še tako ljubke, živijo le zdajšnji utrinek časa. Le človek je tisti, ki zre v prihodnost, jo pričakuje in jo tudi želi priklicati v zdajšnji čas. Toda človek jutrišnjega dneva ni sposoben zaobjeti, še manj zapopasti. Ta čas se pač samo bliža, zato lahko prihodnji čas le pričakujemo, po njem hrepenimo, zanj prosimo in o njem sanjamo.
Zato bi lahko rekli, da je človek bitje pričakovanj. V nas je večna mladost, ki zre v prihodnost in upa, da najlepše šele pride. Prav hrepenenje po neskončnosti, ta neusahljiva želja, ki jo z ničemer ne morem zadovoljiti in ki je uprta v prihodnost, pa je tudi osnovna religiozna drža.
Že beseda sama re-ligija pomeni spet povezati. Versko obredje in vsa verska praksa nas res povezujeta s pozabljeno preteklostjo, hkrati pa tudi še z nesluteno prihodnostjo. Zato se globoko veren človek ne ozira samo v preteklost, ampak prav tako zre v prihodnost, jo pričakuje in tudi na svoj način ustvarja. Beseda religija pa ima še drug pomen. Nekateri razlagajo, da prihaja iz latinske besede re-legere, spet preberem ali spet si izprašam vest. Po tej razlagi pa religija pomeni prav tako moralno zahtevnost ali etično spreobrnitev.
V dveh pomenih te besede se nam razkriva tudi pojem adventa. Na eni strani je to čas veselja, obdobje radosti, ko z razigranim srcem pričakujemo božič, kar pomeni občutje sreče ob misli, da se bo znova rodil Božji sin. Toda na drugi strani se moramo na prihod mesije ali odrešenika tudi pripraviti, očistiti in zato je potrebna spreobrnitev srca. Povabljen sem, da se znova zavem, kaj je najlepše, najpomembneje, kaj je tisto, kar bo ostalo in čemu pripada tudi večni jutri.
Zato prižigamo vsako adventno nedeljo na adventnem venčku novo svečo. To je izraz spoštovanja slovenskega kulturnega in duhovnega izročila, ki pravi, da bomo ob prihodu prazničnih dni vsi ovenčani, vsaka naša hiša, vsak dom. In na drugi strani ima ta venec štiri sveče, kar pomeni, da nas bo ogenj očistil, nam pomagal odstraniti to, kar je preveč ali pa premalo dobro. Adventi venec nam pove, da prihajata luč in toplina ognja Božje ljubezni.