Eho

Eho

By Tanja MatijaševićArts
Download on the App Store

Eho episodes

  • Petra Koršič - Travnik

    Petra Koršič, pesnica, literarna kritičarka, urednica, lektorica, avtorica pogovorno-bralnega cikla Na pesniškem tandemu, ki ga četrto leto izvaja v Trubarjevi hiši literature, dvanajsto leto pa Literaturo v živo, ki jo je zasnovala pri LUD Literatura (antolo-gijska branja Prevod na oknu, Kritika do nacga, Zaodrje na odru, sinergijski cikel Ad hoc glasbena improvizacija in slika interpre-tirata poezijo ter Razpravljanja). Piše poezijo, ki jo objavlja v literarnih revijah in na nacionalnem radiu. Bila je finalistka Pesniškega turnirja 2013, v zadnjih štirih letih gostja festivalov Lirikonfest, Brda contemporary music festival, Sanje v Medani, Mlade rime, Fare voci v Italiji. »Ustvarjati je zame dvigovati se nad partikularnost vsakdana in z odgovornostjo pisati prav o njem, danes in tu. 

    Kritike objavila tudi v reviji Literatura, Književnih listih, Čitalnici, Študjozu, razmišljanja v Mentorju, Življenju na dotik, Briškem časniku, na portalu Vrabec Anarhist. Uredila in lektorirala več leposlovnih knjig (LUD Literatura – zbirka Prišleki; LUD Šerpa; Cankarjeva založba; Mladinska knjiga; Založba Pivec), spisala recenzije oz. knjigi na pot (Marcellu Potoccu, Alešu Mustarju, Petri Zupančič, Petri Kolmančič, Alenki Jovanovski, Urošu Zupanu …).

    Izdala je pesniški zbirki:

    Furlanka je dvignila krilo, 2017

    Bog z mano, 2019 


    Travnik

    Žrtve smo, ne dokler mislimo in čutimo,

    da smo, ampak dokler se polaščamo

    privilegiranega položaja, tičimo, skrčeni

    vase, in gradimo svoj mogočni ščit,

    napuh. Kroglica smo, ki se vedno znova

    izstreli in kroži po spiralni cevi, vzpenja se,

    a sila lastne težnosti jo spet vrača na dno,

    ko popusti vzvodna moč. Zrak veje zunaj,

    a skozi cevi ne dospe. Vsak dotik

    je le navidezen skozi steklene stene.

    Vidimo in zaznavamo, vendar smo si

    sami prikrajšali možnost, da bi doživeli

    veter, ki podobno kakor kroglice v cevi

    zunaj dviga liste s tal, da poletijo,

    zaplešejo nad tlemi in se spet spuščajo.

    Kako zadržati mehkobo, ko v dlaneh

    pobožam tvoje oči in jih poljubljam

    na veke, kako razširiti trenutek, ko

    najina kazalca stiskata trepalnico in

    čakava naključje, na kateri blazinici

    bo ostala. Kako izpisati pričakovanje,

    kdaj se bo med plesom tvoja dlan

    spet usedla v mojo in bova tako letela

    čez deželo žrtev, zbitih k tlom. Šele

    ko zapišem, postane resnično. Šele

    ko se zavem, da sem spet v ringu

    s strahom, se osvobodim vloge.

    Potem občutim, da v ušesih ne žvečim

    pepela, ampak so moja usta prostor,

    kjer leti in poseda metulj, ki ga boža

    tvoj jezik – rad bi obletel travnik.

    Odkar sem v sebi, je moje telo krog.


    4 min
  • Tanja Matijašević - Osmga sušca
    Tanja Matijašević je vsestranska Mona Lisa z brki brez dlake na jeziku. Večna borka, ki črpa iz svojih ruralno-delavski korenin in bo verjetno preveslala vsa področja po dolgem in počez, da bi našla način kako premikati družbo v smeri enakih možnosti za vse njene člane.  Tale pesem je nastala in zaživela v obdobju performansov, ki so potekali v Cirkusarni Rog - DIY Kabaret: Feminizem ni šala. 
    Osmga Sušca
    So se Anica, Vida pa Minka nabrale, 
    da b tkole po kofet,
    u zoc kej pogledale,
    mau pokramlale.
    Blo je to leta tm mau po tem,
    k je v Jugoslavij ratou problem,
    as tabeu al trdeč,
    a greš u cerku al sečt.
    Je rekva ta prva:
    »Tole ni trač,
    da u Španij so punce
    brez spodnh hvač,
    na ulcah so pizde pa joške kazale,
    možem nč ne kuhajo,
    ne pucajo štale.«
    »To ni bvo še nč«,
    ja rekwa ta druga,
    “novic je tut s severa,
    ne sam iz juga.
    Na Finskem gor so si šiht poiskale,
    prebrale use bukle,
    med seboj se kušvale.«
    Je rekva ta treta,
    daj bvo tut tko,
    da so u Londonu eno ujel, k je upiva,
    da ženska bi od zdj naprej rada voliva,
    so jo strpal u keho
    pa ni votva jest,
    je rekva , ni hec:
    »To je protest!«
    Vse tri so zdaj tuhtale,
    doug načrtvale,
    kuga za hudiča jm je nardit,
    na Slovenskem čjo ženske sam umožit.
    Osmga sušca so se slekle nagé,
    na rit napisale,
    osebna posest.
    Doug biciklirale,
    do Vrhnške fare,
    na rjuh pa z rdečo,
    zakuga ta protest:
    »Na bomo jh več pod kiklam držale,
    za doto, Boga al, družbeni prou,
    nismo sam kuharce, muze in mame,
    nš gvas je je biu utišan,
    zdj bo zazjou!
    Nej bo za ženske,
    kokr za desce,
    od plač do voliša,
    vse nej bo glih.
    Nej pišejo, šraufajo,
    fuzbal igrajo,
    če nočjo rodit,
    bodte sam tih! «
    Tuko so jo šle,
    aldje so mau zjal,
    se zgražal, molil,
    na konc jm dal prou.
    So se Anica, Vida pa Minka nabrale,
    leta dvataužent pa osmenajst.
    Ta črn kufe so pile ob potic
    nagwas se režale,
    kuko daj bwo učas
    enh trdh betic.
    Ena j uženena,
    ena j politk,
    ena od nih lezba,
    (mrbit sm ta jest)
    za svoje pravice,
    usak petk pa svetk
    načrtuje protest.
    3 min
  • Veronika Razpotnik - ne hodi po Janezu, Krekhaus

    Veronika Razpotnik (1997) je po izobrazbi in spolni usmerjenosti  bi-okemičarka.  Že dolgo si želi  napisati srečno pesem, 

    a ji do zdaj še ni uspelo. Poje v zboru, na urah  solo petja ali pod tušem in v družbi mačk uživa bolj kot v družbi ljudi.

    Veronika deluje, ustvarja se izraža tudi kot ena izmed psevdopoetov.


    ne hodi po Janezu

    za betonskimi stebri izginjajo  

    sprehajalci psov zaljubljenci in tekači
    nekdo je ponoči upodobil moža s televizije
    in mu narisal hitlerske brke
    pada vlada
    preberem pod mostom
    in se vsakokrat oziram navzgor  
    pa ne vidim ničesar
    razen ptičjih kakcev
    ki se jim je treba občasno izogniti
    nad menoj drdrajo vagoni
    za katere si vsakokrat želim
    da bi zgazili čim manj ljudi
    prosim ne se fuknit pod vlak
    pa čeprav so te oglobili
    ker se nisi držal brkatih ukazov
    in že pred tem nisi imel za najemnino
    poleg napisa
    Ne hodi čez progo
    je smrtno nevarno
    bi moralo pisati
    ¡No pasarán!
    ampak ne
    to na pločniku tečnari grafit
    nesrečnega moža s televizije  
    ki očitno ne mara  
    biti pohojen

    3 min
  • Nora Verde - Zadnje sklonište, ...

    Naslovi pesmi: Zadnje sklonište, Pljačka, Moje prijateljice, Potrag za tvojim manama. bere: Nora Verde

    Nora Verde (lit. pesvdonim) je pisateljica, pesnica, novinarka. Sodeluje z vrsto hrvaških in regionalnih medijev in  portalov, ki se ukvarjajo s feminizmom, neodvisno kulturo, mediji in človekovimi pravicami. Živi in dela v Zagrebu. Njena prva samostojna prozna knjiga Posudi mi smajl (Posodi mi smajl) je izžla konec leta 2010 pri založbi Meandar. Njen drugi roman Do isteka zaliha (Do taprodaje zalog)pa leta 2013 pri založbi Sandorf in je prevedeno v slovenščino (Suzana Tratnik, Litera, 2016), njena poezija pa je bila objavljena v antologiji  Brez besed ji sledim:  sodobna evropska lezbična poezija (Škuc-Lambda, 2016). V omenjeni knjigi najdete tudi prevod pesmi Potraga za tvoj manama.

    V slovenskem jeziku jo lahko berete tudi na portalu DISENZ. 



    5 min
  • Suzana Tratnik - Pontonski most (odlomek)

    Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na  Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na  Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot  pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične  skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma.  Objavila je sedem kratkroproznih zbirk, pet romanov, otroško slikanico, radijsko igro, dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta  2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo in leta 2018 nagrado  desetnica za najboljši mladinski roman. Njene knjige in kratke zgodbe so  prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig  britanske in ameriške proze in strokovne literature.

    Odlomek je prebrala iz svojega zadnjega romana Pontonski most (2020). 



    glasbena podlaga: AlexisOrtizSofieldfrom Pixabay

    3 min
  • Tanja Matijašević - Zimski triptih
    Srečno 2020
    K kubasa u zask j moj srce,
    odkar ve,
    da na svet ni leušga
    kokr s tabo preždet
    ceu nov let
    pa pou noč dočakat,
    preden se pokrijem za spat,
    zašepečem: “Wuč kr ugasn,
    sj narabwa nč brat.”
    ------------------
    Gurensk triptih je ena fletna atmosfera, k jo Tanja namawa ukp,
    dab pokazava, koko so počutk sred gurenske gmajne uhka mehki,
    čeprou se skrivajo za trdo gurensko besedo.
    2 min
  • Tanja Matijašević - Medobčinska albezn

    Tanja Matijašević ustvarja narečno poezijo s katero zahaja v nenarečne teme. 


    Medobčinska albezn

    Me zamerka en kiflc,

    k čofotam po Jadranu,

    naper vame puško,

    kt lovc na Balkanu.

    "Gospod, kar počasi, '

    zameketam v mehkmo tonu,

    čeprov voham u luft,

    daj svoboda v zatonu.

    " Nč počas!", kiflc vztraja

    pa stop bl prot men,

    "kozu j z gorskega kraja."

    se šopir, prou učen.

    Se zrajtam od šuba,

    da čoveku ni dar,

    zastopt

    da žwalem ni meja vladar.

    Pa de gre za počutke,

    kukob to objasniwa,

    da sm se u Izolsko ribo

    Gorenska koza zalbiwa.

    2 min

About Eho

From the publisher's feed

Eho je poetična in pripovedovalska platforma na kateri avtorice in avtorji prebirajo lastno poezijo in prozi, da jo lahko vi poslušate kadarkoli, kjerkoli ste nakonektani na podkast.