
Sign up to save your podcasts
Or


Petra Koršič, pesnica, literarna kritičarka, urednica, lektorica, avtorica pogovorno-bralnega cikla Na pesniškem tandemu, ki ga četrto leto izvaja v Trubarjevi hiši literature, dvanajsto leto pa Literaturo v živo, ki jo je zasnovala pri LUD Literatura (antolo-gijska branja Prevod na oknu, Kritika do nacga, Zaodrje na odru, sinergijski cikel Ad hoc glasbena improvizacija in slika interpre-tirata poezijo ter Razpravljanja). Piše poezijo, ki jo objavlja v literarnih revijah in na nacionalnem radiu. Bila je finalistka Pesniškega turnirja 2013, v zadnjih štirih letih gostja festivalov Lirikonfest, Brda contemporary music festival, Sanje v Medani, Mlade rime, Fare voci v Italiji. »Ustvarjati je zame dvigovati se nad partikularnost vsakdana in z odgovornostjo pisati prav o njem, danes in tu.
Kritike objavila tudi v reviji Literatura, Književnih listih, Čitalnici, Študjozu, razmišljanja v Mentorju, Življenju na dotik, Briškem časniku, na portalu Vrabec Anarhist. Uredila in lektorirala več leposlovnih knjig (LUD Literatura – zbirka Prišleki; LUD Šerpa; Cankarjeva založba; Mladinska knjiga; Založba Pivec), spisala recenzije oz. knjigi na pot (Marcellu Potoccu, Alešu Mustarju, Petri Zupančič, Petri Kolmančič, Alenki Jovanovski, Urošu Zupanu …).
Izdala je pesniški zbirki:
Furlanka je dvignila krilo, 2017
Bog z mano, 2019
Travnik
Žrtve smo, ne dokler mislimo in čutimo,
da smo, ampak dokler se polaščamo
privilegiranega položaja, tičimo, skrčeni
vase, in gradimo svoj mogočni ščit,
napuh. Kroglica smo, ki se vedno znova
izstreli in kroži po spiralni cevi, vzpenja se,
a sila lastne težnosti jo spet vrača na dno,
ko popusti vzvodna moč. Zrak veje zunaj,
a skozi cevi ne dospe. Vsak dotik
je le navidezen skozi steklene stene.
Vidimo in zaznavamo, vendar smo si
sami prikrajšali možnost, da bi doživeli
veter, ki podobno kakor kroglice v cevi
zunaj dviga liste s tal, da poletijo,
zaplešejo nad tlemi in se spet spuščajo.
Kako zadržati mehkobo, ko v dlaneh
pobožam tvoje oči in jih poljubljam
na veke, kako razširiti trenutek, ko
najina kazalca stiskata trepalnico in
čakava naključje, na kateri blazinici
bo ostala. Kako izpisati pričakovanje,
kdaj se bo med plesom tvoja dlan
spet usedla v mojo in bova tako letela
čez deželo žrtev, zbitih k tlom. Šele
ko zapišem, postane resnično. Šele
ko se zavem, da sem spet v ringu
s strahom, se osvobodim vloge.
Potem občutim, da v ušesih ne žvečim
pepela, ampak so moja usta prostor,
kjer leti in poseda metulj, ki ga boža
tvoj jezik – rad bi obletel travnik.
Odkar sem v sebi, je moje telo krog.
Veronika Razpotnik (1997) je po izobrazbi in spolni usmerjenosti bi-okemičarka. Že dolgo si želi napisati srečno pesem,
a ji do zdaj še ni uspelo. Poje v zboru, na urah solo petja ali pod tušem in v družbi mačk uživa bolj kot v družbi ljudi.
Veronika deluje, ustvarja se izraža tudi kot ena izmed psevdopoetov.
ne hodi po Janezu
za betonskimi stebri izginjajo
Naslovi pesmi: Zadnje sklonište, Pljačka, Moje prijateljice, Potrag za tvojim manama. bere: Nora Verde
Nora Verde (lit. pesvdonim) je pisateljica, pesnica, novinarka. Sodeluje z vrsto hrvaških in regionalnih medijev in portalov, ki se ukvarjajo s feminizmom, neodvisno kulturo, mediji in človekovimi pravicami. Živi in dela v Zagrebu. Njena prva samostojna prozna knjiga Posudi mi smajl (Posodi mi smajl) je izžla konec leta 2010 pri založbi Meandar. Njen drugi roman Do isteka zaliha (Do taprodaje zalog)pa leta 2013 pri založbi Sandorf in je prevedeno v slovenščino (Suzana Tratnik, Litera, 2016), njena poezija pa je bila objavljena v antologiji Brez besed ji sledim: sodobna evropska lezbična poezija (Škuc-Lambda, 2016). V omenjeni knjigi najdete tudi prevod pesmi Potraga za tvoj manama.
V slovenskem jeziku jo lahko berete tudi na portalu DISENZ.
Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota). Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT filma. Objavila je sedem kratkroproznih zbirk, pet romanov, otroško slikanico, radijsko igro, dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo in leta 2018 nagrado desetnica za najboljši mladinski roman. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.
Odlomek je prebrala iz svojega zadnjega romana Pontonski most (2020).
glasbena podlaga: AlexisOrtizSofieldfrom Pixabay
mi-ne-kdaj mi-ne-kje bere: Špela Setničar
Špela Setničar skozi izgovorjene besede najraje išče svoj izraz. / Literarna komparativistka, improvizatorka in spikerka na Radiu Študent.
Tanja Matijašević ustvarja narečno poezijo s katero zahaja v nenarečne teme.
Me zamerka en kiflc,
k čofotam po Jadranu,
naper vame puško,
kt lovc na Balkanu.
"Gospod, kar počasi, '
zameketam v mehkmo tonu,
čeprov voham u luft,
daj svoboda v zatonu.
" Nč počas!", kiflc vztraja
pa stop bl prot men,
"kozu j z gorskega kraja."
se šopir, prou učen.
Se zrajtam od šuba,
da čoveku ni dar,
zastopt
da žwalem ni meja vladar.
Pa de gre za počutke,
kukob to objasniwa,
da sm se u Izolsko ribo
Gorenska koza zalbiwa.
Pesem je pesnik Iztok Osojnik prebral na delavnici Od knjige do radijske igre v organizaciji KUD Polica Dubova
(projekt Migracije v resničnosti) 09. novembera 2019.
Iztok Osojnik, slovenski umetnik in komparativist, * 27. julij 1951, Ljubljana.
produkcija: Slovanka Vida, 2020
From the publisher's feed