Ste že imeli že to čast, da ste bili navzoči ob rojstvu otroka? Ste že doživeli čudež rojstva? Ste že držali v rokah majhno bitje, ko prvič zajame sapo in zadiha? Potem veste, kaj je čudež življenja, veste, kakšen praznik je vsako rojstvo otroka na tej naši zemlji.

Otroci se rojevajo v bolnišnicah ali v zelo modernih bolnišnicah, pa tudi doma ob navzočnosti babic ali pa v kočah in na ležiščih pod milim nebom; takrat samo mati ve, kaj storiti in kako ohraniti pravkar prižgano luč novega življenja. Toda vsi novorojenčki so čudež, saj prinašajo nekaj novega, še ne doživetega, še ne videnega; nekaj, kar se še ni zgodilo. Ob njih smo polni pričakovanj in upanja, da bo mogoče prav ta otrok tisti, ki bo naredil čudež – na primer, našel rešitev za plastične odpadke, cev, ki bo požirala odpadne strupene snovi, mogoče napisal najlepšo pesem doslej ali pa izvedel neverjetno športno akrobacijo, ki bo osupnila svet. Mogoče bo otrok, ki bo svoji materi dal smisel, toplino in ljubezen in bo zato prav tako dragocen kot vsi zgoraj našteti.

Spomin se enega izmed izpitov na medicinski šoli, ko je profesor vrgel učenko na izpitu samo zato, ker je rekla, da novorojenčki niso ravno lepi. Pa bi to marsikdo potrdil! Saj niso preveč lepi, ko se rodijo in preden zakričijo … šele ko jih umijejo in položijo na materine prsi, postanejo nekaj majhnega in ljubkega, da se zagledamo vanje in se nasmejemo … Toda ta profesor je pojasnil, da moramo vsi, ki delamo v zdravstvenih poklicih, gledati ne samo z očmi glave, ampak z očmi srca. Srce matere in očeta v vpitju malega bitja vidi najlepšo pesem svojega življenja. Zanj je njegov otrok najlepši čudež ljubezni in ga zato sprejema nežno in radostno, kot da bi dobil kup zlata!

Ko se rodi otrok, je zmeraj božič. Novo bitje v vsej svoji skrivnostnosti in moči prihaja med nas! Prosi za prostor med nami, za dar ljubezni in odprte roke. Ko bo vsak novorojeni otrok tako sprejet, bo košček raja že na zemlji.