Sign up to save your podcasts
Or
Share Grafoskop
Share to email
Share to Facebook
Share to X
Share to email
Share to Facebook
Share to X
Or
Grafoskop
Grafoskop episodes
- #16 Slovenska ilustracijaVsako pomlad v Bologni že več kot šestdeset let prirejajo sejem knjig za otroke. Letošnja častna gostja sejma je bila Slovenija. V sejemsko središče je bila tako postavljena bogata dediščina Slovencev na področju književnosti za otroke in mlade odrasle, v posebno žarišče pa tudi ilustracija kot sestavni in nepogrešljivi del omenjene literature. Ko se človek ozre po neskončni pokrajini stojnic Bolonjskega sejmišča, se zave, da je ta sejem predvsem posel, namenjen založnikom. In prav zato je toliko lepše, ko v vsej svetovni založniški »menažeriji« zagleda prav poseben prostor ob vstopu na sejmišče, skrbno namenjen samo slovenski ilustraciji. Varno razstavljene ilustracije pod pravljičnim baldahinom in z mehko preprogo pod stopali te namreč takoj prestavijo v neki drug, magičen svet podob in pokažejo, da je Slovenija res v samem vrhu svetovne ilustracije. Pri ilustracijah bi prav gotovo morali ponosno dvigniti brado in se zavedati tega izjemnega bisera. Prvo branje je namreč tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje.Urednik in avtor oddaje: Klemen MarkovčičTehnična realizacija: Mirta BerlanGlasbena oprema: Darja Hlavka GodinaSogovornici – Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracijeProdukcija uredništva za kulturo, april 2024.32 min
- #15 Teden umetnosti v šoli in vrtcuUstvarjalno udejstvovanje otrok, učencev in dijakov, če se omejimo le na obdobje do polnoletnosti, praviloma nastaja znotraj ustanov ali ustaljenih vzgojno-izobraževalnih programov. Redko pa seže onkraj teh okvirov, da bi tako lahko nagovorilo tudi širšo zainteresirano javnost. Je pa nekurirana, torej inkluzivna oblika predstavitev te dejavnosti v našem prostoru zares šele na začetku. Tekmovalnost in empirična merljivost znanja sta namreč močno vpeti v vzgojno-izobraževalni sistem, zato je spreminjanje miselnih vzorcev in pristopov dolgotrajno. Sta pa ravno kultura in umetnost tako široki in spodbujevalni, da sta težko merljivi s tekmo in točkovanji, če že, pri njiju tekmovanje poteka na ravni posameznikove tekme s samim seboj. Leta 2020 je Zavod Republike Slovenije za šolstvo zasnoval projekt Teden umetnosti v šoli in vrtcu kot odziv na raznovrstne dejavnosti, ki na področju umetnosti nastajajo v slovenskih šolah in vrtcih, a ostajajo zaprte znotraj tega prostora ali meja lokalne skupnosti. Zdaj pa že peto leto zapored v okviru Unescovega Mednarodnega tedna umetnostne vzgoje (International Arts Education Week), vsako leto zadnji teden maja, vendarle nekoliko širše predstavijo svoje delo na področju umetnosti. V tokratnem Grafoskopu je torej v žarišče postavljena ta svojevrstna povezovalna in združevalna akcija. Ta znotraj pedagoške stroke deli tudi dobre poučevalne prakse, s tem pa krepi polje ustvarjalnosti otrok, mladih odraslih in njihovih mentorjev.Sogovornik – Primož Krašna, Zavod RS za šolstvoUrednik in avtor oddaje: Klemen MarkovčičTehnična realizacija: Sonja Strenar, Robert MarkočGlasbena oprema: Darja Hlavka GodinaProdukcija Uredništva za kulturo, marec 202427 min
- #14 Unescova konferenca o kulturno-umetnostni vzgojiPomlad je od leta 2009 tudi v znamenju medresorskega projekta Kulturni bazar, ki v domicilnem Cankarjevem domu enkrat letno zbere najboljše, kar nastane na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Že nekaj let je namenjen samo usposabljanju strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, sociale, zdravstva. Od leta 2017 naprej je bienalno izveden tudi v eni od izbranih regij zunaj Ljubljane. Osrednja tema letošnjega Kulturnega bazarja, ki bo 20. marca, je Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Program poudarja pomen vloge kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnem okolju. Sicer pa je bila to tudi ena od osrednjih tem tretje svetovne Unescove konference o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je sredi letošnjega februarja potekala v Abu Dabiju in na kateri je bil sprejet tudi okvirni dokument. Ta določa smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje in predvideva konkretnejše dejavnosti glede spremljanja in evalvacije razvoja tovrstnih politik, kar naj bi zagotavljalo uspešnejši razvoj in primerljivost med državami.Urednik in avtor oddaje: Klemen MarkovčičTehnična realizacija: Urban GrudenGlasbena oprema: Darja Hlavka GodinaSogovornika – Nada Požar Matjašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in Tadej Meserko, Ministrstvo za kulturoPosnelo Uredništvo za kulturo, februar 2024.34 min
- #13 Dr. Vesna Vuk Godina o tem, da bo srce vedno bilo analognoZdi se, da so v obdobju tihega razraščanja nacionalizmov, različnih nestrpnosti, razplamtenih vojnih žarišč, podnebnih izzivov in postkoronskega vzpostavljanja »nove stvarnosti« ali že skoraj »nove normalnosti« sveta zavestni sestopi in sprotne ocene položaja tako rekoč nujni, če želimo negovati strpno sobivanje ter si prizadevati za duhovni razvoj in napredovanje družbe in posameznika v njem na trajnosten način. Ekonomska logika stalne rasti kot imperativ napredka se namreč vse bolj kaže kot regresija, zavora, slepa ulica. So pa prehodi, še posebno letnih krogov, tisti, ki nas neoprijemljivo spodbujajo k nekoliko bolj poglobljenim razmislekom, so svojevrstni kompasi, nekakšna samoovrednotenja. Zato je prvi Grafoskop v letu 2024 namenjen širokokotnim premislekom antropologinje dr. Vesne Vuk Godina. Sicer pa bosta ta mesečna oddaja in podkast skozi prizmo kulturno-umetnostne vzgoje še naprej zrcalila razmisleke o družbi, posamezniku in prostoru - času, tudi z namenom ovedenja in zavestnega postopnega spreminjanja preveč uhojenih slabih vzorcev.Urednik in avtor oddaje: Klemen MarkovčičTehnična realizacija: Sonja StrenarGlasbena oprema: Darja Hlavka GodinaSogovornica – dr. Vesna V. GodinaProdukcija Uredništva za kulturo, januar 202440 min
- #12 Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič o tem, da so za oblikovanje človekove osebnosti ključna prav vsa letaGrafoskop, oddajo o kulturno-umetnostni vzgoji, smo v sodelovanju z medresorskim projektom Kulturni bazar na Arsu letos (2023) prvič namenili prav in samo tej temi; sicer nadvse pomembni za človekov razvoj in njegovo vseživljenjsko učenje. Poleg predstavitve dobrih praks se oddaja in podkast vse bolj razvijata tako, da z izbranimi temami in sogovorniki širita miselne horizonte, kjer sta vzgoja in kultura sicer imperativ, ne pa nujno vedno neposredno izhodiščno gonilo. To, prvo leto smo začeli z razmisleki sociologinje in filozofinje dr. Renate Salecl o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture in tudi umetnosti, v tokratnem Grafoskopu pa jih sklepamo z razmisleki psihologinje dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič med drugim o tem, da so za oblikovanje človekove osebnosti ključna prav vsa leta. Pogovor je nastal leta 2016 kot samo spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes portalu Živ žav RTV Slovenija v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti ga tokrat prvič predvajamo tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na kulturnem in umetnostnem področju in tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena izmed pravih poti k strpnejši, široko sprejemajoči in bolj kultivirani družbi.Urednik in avtor oddaje: Klemen MarkovčičTehnična realizacija: Mirta BerlanGlasbena oprema: Darja Hlavka GodinaSogovornca – dr. Gabi Čačinovič VogrinčičProdukcija Uredništva za kulturo, december 202326 min
- #11 Spregovorimo o nasilju!Devetega oktobra je v ljubljanski Cukrarni potekala letošnja edicija Avdiofestivala Radia Slovenija. V sklopu festivalskega dogajanja je bila izvedena tudi izvirna radijska igra Proge po predlogi Helene Šukljan. Ta je na pretanjen način, skozi pet osebnih izpovedi spregovorila o spolnem nasilju in zlorabah. Ker pa so zlorabe in z njimi povezano nasilje zagotovo preobčutljiva tema, da bi bila le izhodišče za umetniško (re)prezentacijo, je bila ta postavljena v širši problemski kontekst z okroglo mizo Spregovorimo o nasilju!, ki jo je zasnovala Darja Groznik. Radijska igra Proge, sicer trajno dostopna v spletnem arhivu RTV 365, je bila prvenstveno namenjena mladim odraslim, zato je bil eden od namenov krogle mize z izbranimi sogovorniki tudi opolnomočiti to populacijo pri razpoznavanju in spopadanju s to problematiko. Spolno nasilje je namreč splošno še vedno preveč družbeno utišano, celo tabuizirano. Ob tem pa se zdi, da če nečemu ne damo glasu in pozornosti, da tega preprosto ni. Čeprav vemo, da ni tako.Zato v tokratnem Grafoskopu z namenom o tej temi.Urednik in avtor oddaje: Klemen MarkovčičTehnična realizacija: Mirta BerlanGlasbena oprema: Darja Hlavka GodinaSogovorniki – Vlasta Nussdorfer, Ranka Ivelja, Robert TekavecVoditeljica okrogle mize – Darja GroznikProdukcija Uredništva za kulturo, november 202335 min
- #10 70 let zbirke Knjižnica Čebelica"Veliki, številčno silni narodi izdelujejo atomske bombe za pobijanje ljudi in grozljivo dognane podmornice in rakete za polete v vesolje. Kaj pa naj mali narodi? In narodi, ki šele nastajajo? Prav! Pa izdelujmo slikanice za otroke."- Kristina BrenkTisto kar beremo v najzgodnejšem otroštvu, nas gotovo zaznamuje za vse življenje. Prva branja pravljic, ki nam jih praviloma berejo starši, še toliko bolj. To je neprecenljiva, pa tudi nenadomestljiva dota za čas, ko odrastemo. Šele takrat namreč lahko v polni meri občutimo in razumemo, kakšno popotnico smo dobili s pravljicami in ilustracijami. Zato zares nobeno otroštvo ne bi smelo biti prikrajšano za pravljične svetove med platnicami. Čisto prve korake v svet literature pa pri nas že 70 let usmerja drobna, a nadvse pomembna zbirka Knjižnica Čebelica Mladinske knjige. Leta 1953 jo je zasnovala Kristina Brenk z namenom, da bi v enostavnem kvadratnem formatu knjižic velikosti 16 x 16 cm iz založbenega panja našle pot prav do vsakega otroka, ne glede na njegov socialni status. In ga tako obogatile s skrbno izbrano literaturo in likovno podobo. Zbirka, ki je letošnjega 22. oktobra upihnila 70 svečk, je izjemna dediščina vseh, ki so skozi desetletja skrbeli za njen obstoj in razvoj vse do danes, ko jo sestavlja že 472 naslovov, skupno pa je bilo natisnjenih več kot šest milijonov izvodov.V tokratnem Grafoskopu torej o zbirki Knjižnica Čebelica, pa tudi o pomenu otroškega leposlovja in izvirne ilustracije za človekov razvoj in njegovo duhovno dobrobit. O tem razmišljajo – Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi in Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana.Urednik oddaje: Klemen MarkovčičTonski mojster: Vladimir JovanovićGlasbena oprema: Darja Hlavka GodinaProdukcija Uredništva za kulturo, oktober 202335 min
- #09 Ali je nasilje res lahko odgovor?Zdi se, da dogajanje na družabnih omrežjih, v virtualnem svetu zabrisanih identitet, kjer legitimnost dobiva čisto nove odtenke, vse bolj nekontrolirano prehaja v stvarni svet. Med mladimi odraslimi, tudi otroki, še toliko bolj. Nasilna in brezbrižna komunikacija pa je prvi korak v nasilje odnosov. Pomankanje empatije in čustveni manko iz primarnih okolij pa se vse bolj odraža v šoli, na ulici, v med vrstniških odnosih. Do nedavna se s takšnimi odkloni v naših lokalnih skupnosti še nismo srečevali, vsaj ne v takšni meri, kot jih poznamo iz tujine. Pa vendar nedavni dogodki v Beogradu in pri nas v Celju kažejo na to, da nismo več oddaljeni otok, ki ga ta problematika ne zadeva. Čeravno zares takšen otok nismo bili nikoli. Le pomanjkanje javnega diskurza šibi problem za katerega se tako zdi, da ga zares nimamo.V tokratnem Grafoskopu o vprašanjih nasilja s prof. dr. Robertom Krofličem. Na prvi pogled je tema nekoliko odmaknjena od osi kulturno-umetnostne vzgoje, a zares ni. Prav omikanost duha, o kateri je prof. Kroflič razmišljal v enem od predhodnih Grafoskopov, je zagotovo ena od poti do boljših odnosov, razumevanja drugih, družbe in sebe v njej.Urednik oddaje: Klemen MarkovčičTonski mojster: Sonja StrenarGlasbena oprema: Darja Hlavka GodinaSogovornik – prof. dr. Robert KrofličProdukcija Uredništva za kulturo, september 202326 min
- #08 Brezkoridorne šole arhitekta Emila NavinškaPremisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
"Koridor se je rodil pred tisoč in tisoč leti. Star je, kolikor je stara arhitektura. Za človekov razum je koridor namreč edina pravilna rešitev v arhitekturi. Šele potem, ko sem o tem zveličavnem koridorju podvomil in ko me je ta dvom prisilil, da sem začel razmišljati, analizirati, so se mi začela odpira nešteta vprašanja: V arhitekturi je zadnja desetletja nastajala prava revolucija, ko smo začeli uporablja najrazličnejše materiale in se je spreminjala tehnologija. Koridor pa je ostal. Torej revolucija v arhitekturi le še ni končana. A kaj, ko je med koridorno in brezkoridorno stavbo velik prepad! Najbrž zato, ker je koridor diktatura, je labirint hodnikov, čeprav se je že neštetokrat izkazalo, da prav hodniki dajejo stavbi slab vizualni pregled, poleg tega so neekonomični, njihova funkcionalnost pa je omejena. Koridorna gradnja pa je tudi zelo draga prav zaradi nefunkcionalnosti. V brezkoridornem sistemu pa v stavbi nenadoma dobimo prostor. Namesto množice ozkih hodnikov nastane en sam velik, svetel, uporaben prostor. V koridorni stavbi povezujejo hodniki samo posamezne prostore. Ljudje so v njih stisnjeni med okna in stene. Prisiljeni so, da se gibljejo samo v smeri, ki je mogoča. Zato zmerom, ko se znajdemo na takšnih hodnikih, podzavestno gledamo, da se čim hitreje umaknemo. A sami veste, večja ko je stavba, daljši in bolj zaviti so hodniki v njej. V brezkoridornem sistemu pa teh dolgih hodnikov ni in tudi nepotrebnih dvorišč v stavbah, ki so nastala, kakor je pač šlo, ni."
Alenka Bibič, odlomek iz pogovora z arhitektom Emilom Navinškom, 40.000 ur nekega dvoma, revija Tovariš, 1974.
V tokratnem Grafoskopu podrobni esejski zapis o specifičnosti brezkoridornih šol Emila Navinška in odnos do te samosvoje arhitekturne dediščine, s člankom Šole za prihodnost Mitje Zorca objavljenim v reviji Arhitektov bilten, mednarodna revija za teorijo arhitekture, letnik XLVII, številka 213-214, 2017.
Urednik oddaje: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka GodinaBereta – Lidija Hartman, Renato Horvat
Produkcija Uredništva za kulturo, avgust 2023
35 min - #07 Humanizem radijskega ustvarjanja Ele PerociPremisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Na Radiu Ljubljana, danes Radio Slovenija, je bila Ela Peroci od leta 1962 do upokojitve 1978 zaposlena v Uredništvu otroških in mladinskih oddaj. Bila je urednica oddaje Radijska šola, vendar pa danes preseneča pogled tudi na preostalo, izrazito razgibano avtorsko in redakcijsko delo za otroke in mlade odrasle v radijskem obdobju njene poklicne poti. V različnih oddajah je namreč spretno združila umetnost in pedagogiko za dobro otroka. Pri nas še vedno zapostavljamo čustveno inteligenco in prepogosto pozabljamo na pomen duševnega razvoja posameznika v njegovih najzgodnejših in seveda tudi poznejših razvojnih obdobjih. Manjka nam torej humanizem za otroke in mlade odrasle, ki ga je znala razvijati Ela Peroci skupaj s svojimi radijskimi kolegi in somišljeniki. Digitalni arhiv RTV Slovenija pod iskalnim nizom Ela Peroci v zvočnem delu ponudi 357 zadetkov.
V tokratnem Grafoskopu esejski oris radijske dediščine Ele Peroci, s člankom Humanizem radijskega ustvarjanja Ele Peroci avtorja Klemna Markovčiča, objavljenim v reviji Otrok in knjiga, revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, letnik XLIX, številka 113.
Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič.
Tonski mojster: Urban Gruden.
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina.Bereta – Lidija Hartman, Renato Horvat.
Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2023.
21 min
About Grafoskop
From the publisher's feed
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in…
podkasta je Klemen Markovčič.