V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo idejo sveta brez meja skozi prizmo globalizacije. Dijakinja 3. letnika gimnazije Živa Kovač analizira, kako globalizacija preoblikuje gospodarstvo, politiko in kulturo sodobnega sveta.

Epizoda predstavi globalizacijo kot proces vse večje povezanosti držav, ljudi in trgov, ki omogoča hitrejši pretok informacij, kapitala in idej. Poseben poudarek je namenjen njenemu ekonomskemu vidiku – od rasti mednarodne trgovine in vloge multinacionalk do vprašanja, zakaj koristi globalizacije niso enakomerno porazdeljene.

V ospredju je tudi politična in kulturna dimenzija globalizacije: sodelovanje držav pri globalnih problemih ter širjenje kulturnih vzorcev, ki lahko hkrati bogati in ogroža lokalne identitete. Epizoda razišče tudi pojav glokalizacije, ki skuša povezati globalno in lokalno logiko delovanja.

Gre za poglobljen razmislek o tem, ali globalizacija res ustvarja »svet brez meja« – ali pa odpira nova vprašanja o neenakosti, identiteti in tem, kako ohraniti ravnotežje med globalno povezanostjo in lokalno raznolikostjo.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -

* Viri in literatura:

Korošak, A. (2009). Globalizacija in razvoj človeških virov. Digitalna knjižnica Slovenije. https://www.dlib.si

Počkar, M., in Andolšek, S. (2018). Uvod v sociologijo. DZS.

Rizman, R. (2014). Odprte sociološke agende: Globalizacija, demokracija in intelektualci. Založba Univerze v Ljubljani.

Vitali, S., Glattfelder, J. B., in Battiston, S. (2011). The community structure of the global corporate network. PLOS ONE, 6(10), člen e25995. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0025995

V tokratnem pogovoru raziskujemo, kako se ena ključnih oblik političnega upora – civilna nepokorščina – spreminja v digitalni dobi. Dijak Brin Logar analizira prehod od klasičnih protestov k sodobnim oblikam spletnega aktivizma.

Epizoda predstavi temeljne filozofske poglede na civilno nepokorščino, od Thoreaujevega poudarka na vesti posameznika do Rawlsove ideje javnega, nenasilnega in moralno utemeljenega protesta. Poseben poudarek je namenjen razumevanju civilne nepokorščine kot legitimnega dela demokracije, ki deluje kot korektiv oblasti.

V ospredju je prehod v digitalno okolje: kako internet, anonimnost in globalni doseg spreminjajo naravo upora. Epizoda razišče pojav hektivizma, virtualnih protestov in spletnih gibanj ter se sprašuje, ali takšne oblike še vedno izpolnjujejo klasične pogoje civilne nepokorščine ali pa zabrišejo mejo med aktivizmom in kriminalom.

Gre za aktualen razmislek o tem, kako se spreminja politično delovanje v času digitalizacije – in ali lahko tudi v virtualnem prostoru ohranimo temeljna načela nenasilja, odgovornosti in prizadevanja za skupno dobro.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije.

- - -

* Viri in literatura:

OpenAI. (2026). ChatGPT (različica GPT-4o) [Veliki jezikovni model]. https://chatgpt.com

Rawls, J. (1999). A theory of justice (Revised ed.). The Belknap Press of Harvard University Press.

Thoreau, H. D. (1849). Civil disobedience. Project Gutenberg. https://www.gutenberg.org/ebooks/1506

Založnik, P. (2006). Civilna nepokorščina in internet [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Fakulteta za družbene vede.

V tokratni epizodi razpravljamo o napetosti med globalno povezanostjo sveta in politično samostojnostjo držav. Dijakinja Anesa Džaferović analizira vpliv globalizacije na suverenost držav v sodobni družbi.

V pogovoru je predstavljena globalizacija kot proces vse večje gospodarske, politične in kulturne povezanosti, ki prinaša tako napredek kot tudi nove oblike odvisnosti. Poseben poudarek je namenjen njenim posledicam – od gospodarske rasti in izmenjave znanja do povečanja neenakosti, kulturne homogenizacije in okoljskih problemov.

V ospredju je vprašanje suverenosti: ali države v globaliziranem svetu še vedno ohranjajo svojo avtonomijo ali pa se ta vse bolj prenaša na mednarodne institucije, korporacije in globalne sile. Epizoda osvetli tudi filozofske temelje pojma suverenosti – od absolutne oblasti do sodobnega razumevanja deljene odgovornosti.

Gre za aktualen razmislek o tem, ali globalizem države povezuje ali jih hkrati omejuje – in kako lahko v svetu, kjer vse presega nacionalne meje, ohranimo ravnotežje med sodelovanjem in samostojnostjo.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije.

- - -

* Viri in literatura:

Britannica Editors. (2026, May 5). Sovereignty. Britannica. https://www.britannica.com/topic/sovereignty

Nolle, A. (2026, April 29). Globalization. Britannica Money. https://www.britannica.com/money/globalization

Rutar, D. (2004). Globalni fašizem. Samozaložba.

Sorrel, T. (2026, April 27). Political philosophy of Thomas Hobbes. Britannica. https://www.britannica.com/biography/Thomas-Hobbes/Political-philosophy

Watson, J. L. (2026, March 28). Cultural globalization. Britannica. https://www.britannica.com/science/cultural-globalization

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru odpiramo vprašanje ene najbolj provokativnih političnih idej – anarhizma. V pogovoru dijakinja Nastja Govekar raziskuje, ali je družba brez države zgolj utopija ali pa morda resna alternativa sodobnim političnim sistemom.

Epizoda predstavi anarhizem kot filozofijo, ki zavrača prisilno oblast in zagovarja svobodno sodelovanje, enakost ter medsebojno pomoč. Poseben poudarek je namenjen razbijanju stereotipa, da anarhizem nujno pomeni kaos, ter predstavitvi različnih smeri – od anarho-komunizma do individualističnega anarhizma.

V ospredju je tudi razmislek o prednostih in slabostih takšne ureditve: večja svoboda posameznika in neposredna demokracija na eni strani ter vprašanja varnosti, organizacije in realne izvedljivosti na drugi. Epizoda pokaže, da anarhistične ideje še danes vplivajo na sodobna družbena gibanja, decentralizacijo in digitalne skupnosti.

Gre za poglobljen razmislek o tem, ali lahko družba deluje brez oblasti – ali pa anarhizem ostaja predvsem kritika sistema, ki nas opominja na pomen svobode, solidarnosti in omejevanja moči države.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije.

- - -

* Viri in literatura:

Heywood, A. (2017). Political ideologies: An introduction. Macmillan International Higher Education.

Kovačič Peršin, P. (2005). Uvod v politično filozofijo. Cankarjeva založba.

Kropotkin, P. (1902). Mutual aid: A factor of evolution. McClure, Phillips & Co.

Marshall, P. (2010). Demanding the impossible: A history of anarchism. Harper Perennial.

Miller, D. (1984). Anarchism. J. M. Dent & Sons.

Tokrat se z dijakinjo Zalo Jošt pogovarjamo o enem največjih izzivov sodobne demokracije – širjenju lažnih novic in politični manipulaciji. Dijakinja 4. letnika analizira, kako digitalni mediji spreminjajo naš odnos do resnice in vplivajo na politično odločanje.

Epizoda pojasni, kaj so lažne novice in kako se razlikujejo od napačnih informacij ter namernih dezinformacij. Poseben poudarek je namenjen vlogi družbenih omrežij, ki s svojo hitrostjo širjenja in poudarjanjem čustveno nabitih vsebin omogočajo učinkovito manipulacijo javnega mnenja.

V ospredju je vprašanje vpliva na demokracijo: kako dezinformacije zmanjšujejo zaupanje v institucije, polarizirajo družbo in vplivajo na volilne procese. Epizoda opozarja tudi na nevarnost propagande in vloge globalnih akterjev, ki lahko z informacijskimi kampanjami vplivajo na politično realnost.

Pogovor ponuja tudi konkretne smernice za prepoznavanje lažnih novic ter poudarja pomen medijske pismenosti in kritičnega mišljenja kot ključnih orodij za zaščito demokracije. Gre za aktualen razmislek o tem, ali lahko v svetu informacij sploh še govorimo o skupni resnici – in kdo jo danes oblikuje.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka filozofije.

- - -

* Viri in literatura:

Bentzen, N. (2019). Kako opaziti, da gre za lažne novice? Evropski parlament: Služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS). https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2017/599386/EPRS_ATA(2017)599386_SL.pdf

Caldas, A. (2021, 2. april). Don’t let them fool you: Disinformation is not an accident. Union of Concerned Scientists. https://blog.ucs.org/astrid-caldas/dont-let-them-fool-you-disinformation-is-not-an-accident/

Cobaugh, P. (2022, 25. oktober). Fake news is yellow journalism 2.0. Truth About Threats. https://www.truthaboutthreats.com/p/fake-news-is-yellow-journalism-20

Jančič, P. (2017). ''Fake news'' – Lažne novice. Družina.

Morgan, S. (2018). Fake news, disinformation, manipulation and online tactics to undermine democracy. Journal of Cyber Policy, 3 (1), 39–43. https://doi.org/10.1080/23738871.2018.1462395

Tertinek, T. M. (2020). Lažne novice in njihovo omejevanje [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. https://dk.um.si/Dokument.php?id=146165&lang=slv

Tomažič, I. (2023). Lažne novice in družbeni mediji: Prepoznava in zajezitev dezinformacij med uporabniki v Sloveniji [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru]. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. https://dk.um.si/Dokument.php?id=167930&lang=slv

V današnji epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo enemu ključnih izzivov sodobne družbe – kako preoblikovati gospodarstvo, da bo trajnostno in prijazno do okolja. Neje Marinčič, dijakinja 3. letnika gimnazije, v pogovoru raziskuje različne pristope k reševanju ekološke krize v okviru sodobne družbe.

Epizoda predstavi idejo ekotehnološkega optimizma, ki verjame, da lahko napredna tehnologija in obnovljivi viri rešijo okoljske probleme, hkrati pa opozori na njegove omejitve in kritike. Poseben poudarek je namenjen alternativi, stacionarni ravnovesni ekonomiji, ki zavrača nenehno gospodarsko rast in zagovarja ravnovesje med človekom in naravo.

V ospredju je tudi koncept sonaravnega razvoja, ki povezuje varstvo okolja, odgovornost do prihodnjih generacij ter globalno pravičnost. Epizoda odpira vprašanje, ali lahko svet doseže bolj enakomerno razporeditev virov in trajnostno obliko razvoja, ki bo omogočila dostojno življenje vsem prebivalcem planeta.

Gre za premišljen razmislek o tem, ali je mogoče združiti gospodarski razvoj z ekološkimi omejitvami – in kakšno prihodnost lahko ustvarimo, če stopimo od logike neskončne rasti k logiki trajnosti.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

IPoP – Inštitut za politike prostora. (b. d.). Berilo za trajnostno urejanje prostora. IPoP – Inštitut za politike prostora.

Plut, D. (2007). Sonaravni razvoj (napredek) in geografija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Uvod v sociologijo. (2025). DZS.

V tokratni epizodi se dijakinja Anja Milavec poglablja v feministično politično teorijo kot enega najpomembnejših kritičnih pristopov sodobne politične filozofije. V pogovoru dijakinja pokaže, da politika nikoli ni bila nevtralno področje, temveč prostor, oblikovan skozi zgodovinska razmerja moči med spoloma.

Epizoda razišče, kako je feministična misel razkrila, da je bil »univerzalni človek« v politični teoriji pogosto mišljen kot moški, medtem ko so bile ženske izključene iz javnega življenja in potisnjene v zasebno sfero. Poseben poudarek je namenjen kritiki ločnice med javnim in zasebnim ter vprašanju, kdo ima sploh pravico sodelovati v političnem odločanju.

V ospredju je tudi razmislek o tem, ali je politika še vedno »moška domena« in zakaj formalna enakost pravic še ne pomeni dejanske enakosti možnosti. Epizoda predstavi pomen skrbstvenega dela, intersekcionalnosti ter novih pojmov pravičnosti, ki vključujejo odnose, odvisnost in solidarnost.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Jalušič, V. in Antić Gaber, M. (2001). Ženske – politika – možnosti. Mirovni inštitut. Pridobljeno 5. 5. 2026, s spletne strani https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/MI_politike_zenske-politike-moznosti_slo.pdf

Mencin Čeplak, M. (2015). Politična participacija žensk v Sloveniji. Družboslovne razprave, 31(79), 55–71. Pridobljeno 5. 5. 2026, s spletne strani https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3X8GVLCS

Pateman, C. (1988). The sexual contract. Stanford University Press. https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-031-61171-1

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo eno temeljnih napetosti sodobne družbe: razmerje med avtoriteto in svobodo. Dijakinja Sara Ristić analizira, kako lahko oblast ohranja družbeni red, ne da bi pri tem ogrozila posameznikovo avtonomijo.

Epizoda predstavi avtoriteto kot legitimno pravico oblasti do urejanja družbenega življenja ter svobodo kot pravico posameznika do samostojnega odločanja. Poseben poudarek je namenjen vprašanju legitimnosti: kdaj oblast upravičeno posega v življenje ljudi in kdaj takšen poseg postane kršitev temeljnih pravic.

V ospredju je tudi razmislek o omejitvah politične moči, vlogi človekovih pravic in pomembnosti demokratičnega nadzora ter svobode javnega komuniciranja. Epizoda pokaže, da avtoriteta in svoboda nista nujno nasprotji, temveč medsebojno odvisna pojma, ki zahtevata stalno uravnoteženje.

Pogovor se dotakne tudi sodobnih izzivov digitalne družbe, kjer znova vznikajo vprašanja nadzora, zasebnosti in varnosti oziroma so ta vprašanja postavljena v novo luč. Gre za poglobljen razmislek o tem, kako ohraniti svobodo v svetu, kjer se moč oblasti nenehno spreminja – in zakaj je to ravnovesje ključno za delovanje demokracije.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Our World in Data. (2026). Democracy. Pridobljeno 12. 5. 2026, s spletne strani https://ourworldindata.org/democracy

Stanford Encyclopedia of Philosophy. (2004). Political authority. Pridobljeno 12. 5. 2026, s spletne strani https://plato.stanford.edu/entries/authority

Teršek, A. (2005). Svoboda javnega komuniciranja. Pridobljeno 13. 5. 2026, s spletne strani https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/clanki/Svoboda_javnega_komuniciranja_-_Tersek_Andraz.pdf

United Nations. (b. d.). Human rights. Pridobljeno 13. 5. 2026, s spletne strani https://www.un.org/en/global-issues/human-rights

V tokratni epizodi odpiramo temeljno vprašanje sodobne politike: kaj demokracija sploh pomeni in ali res uresničuje voljo ljudstva. V pogovoru Jan Mozetič Kerin, dijak Šolskega centra Postojna, demokracijo obravnava tako z zgodovinskega kot filozofskega vidika.

Epizoda predstavi razvoj demokracije od antične Grčije do sodobne predstavniške demokracije ter razišče njena ključna načela, kot so svoboda govora, človekove pravice in delitev oblasti. Poseben poudarek je namenjen filozofskim pogledom – od Platonove kritike množic do Rousseaujeve ideje splošne volje –, ki razkrivajo, da demokracija že od začetkov ni samoumevno idealna ureditev.

V ospredju je tudi analiza prednosti in slabosti današnje demokracije: zaščite svobode in možnosti sodelovanja na eni strani ter nevarnosti manipulacije, populizma in politične korupcije na drugi. Epizoda zato odpira pomembno dilemo: ali demokracija dejansko izraža voljo ljudi ali pa pogosto ostaja le formalni okvir brez resnične moči državljanov.

Gre za premišljen in aktualen razmislek o tem, zakaj demokracija kljub svojim pomanjkljivostim ostaja temelj sodobne družbe – ter zakaj brez aktivnih, kritičnih državljanov ne more zares delovati.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Barber, B. R. (2007, 1. december). Teorija in praksa: Demokracija in filozofi (prev. M. Kovačič). Zofijini ljubimci. https://zofijini.net/online_teorija

Internet Encyclopedia of Philosophy. (b. d.). https://iep.utm.edu

Rorty, R. (2007, 11. junij). Democracy and philosophy. Eurozine. https://www.eurozine.com/democracy-and-philosophy-6

Stanford Encyclopedia of Philosophy. (b. d.). Metaphysics Research Lab, Stanford University. https://plato.stanford.edu

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru Katja Maček razpravlja o tem, kako razumeti socializem v sodobnem svetu – kot preteklost, kritiko kapitalizma ali kot aktualno družbeno alternativo. V pogovoru je predstavljen razvoj socialistične ideje od industrijske revolucije do današnjih socialnih držav.

Epizoda pojasni temeljne značilnosti socializma, predvsem njegovo osredotočenost na enakost, skupno dobro in vlogo države pri zagotavljanju socialne varnosti. Poseben poudarek je namenjen sodobnim oblikam socializma, ki se ne pojavljajo več kot radikalni sistemi, temveč kot del mešanih družbenih ureditev, kjer se prepletajo z elementi kapitalizma.

V ospredju je tudi razprava o prednostih in slabostih socializma: od večje socialne varnosti in zmanjševanja neenakosti do vprašanja, ali lahko prevelika vloga države omejuje gospodarsko svobodo. Epizoda predstavi iskanje ravnotežja med socialno pravičnostjo in ekonomskim razvojem kot eno osrednjih dilem sodobne politike.

Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj socializem danes ni več enoten sistem, temveč skupek idej, ki se nenehno prilagajajo novim družbenim izzivom – in zakaj vprašanje pravičnejše družbe ostaja aktualno tudi v 21. stoletju.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Britannica, T. Editors of Encyclopaedia. (2024, 28. marec). Socialism. Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com/topic/socialism

Kunzmann, P. (1997). DTV – Atlas filozofije. DZS.

Marx, K. in Engels, F. (1848). Komunistični manifest. Marxists Internet Archive. https://www.marxists.org/archive/marx/works/1848/communist-manifesto/

Miščević, N., Kante, B., Borstner, B., Strahovnik, V. in Privitera, A. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

OECD. (2023). Social Policies and Welfare Systems Report. https://www.oecd.org/social