Humanistika v pogovoru – Šolski center Postojna

V tej epizodi podcasta Šolskega centra Postojna Humanistike v pogovoru spremljamo pogovor med dijakinjo 4. letnika gimnazije in profesorjem sociologije, ki skupaj raziskujeta, kaj loči dober sociološki esej od zgolj dobro napisanega mnenjskega spisa.

Izhodišče njunega dialoga so strokovni viri o tem, kako napisati dober maturitetni sociološki esej, ki je opredeljen kot argumentiran odgovor na družbeni problem, podprt s sociološkimi pojmi, teorijami in podatki.

Pogovor se vrti okoli ključnega vprašanja: kako iz vsakdanjih opažanj preiti k sociološkemu razumevanju družbe Sogovornika pokažeta, zakaj za sociologa ni dovolj ugotovitev, da so mladi pod stresom, da obstaja revščina ali da šola vpliva na prihodnost. Pomembno je odkriti družbene vzorce, strukture in mehanizme, ki stojijo za temi pojavi, ter jih pojasniti s pomočjo socioloških konceptov.

Namesto zbiranja receptov za pripravo na maturo epizoda poslušalca povabi v način razmišljanja, značilen za sociologijo: kako zastavljati vprašanja, analizirati družbene povezave, uporabljati teorije in razlikovati med zdravorazumskimi razlagami ter znanstveno argumentacijo. Poseben poudarek je namenjen prehodu od posameznega primera k širšemu družbenemu vzorcu, ki predstavlja eno temeljnih značilnosti sociološkega pogleda na svet.

To je epizoda o tem, kako za vsakdanjimi dogodki prepoznati družbene sile, ki oblikujejo naša življenja, in zakaj je sposobnost sociološkega mišljenja pomembnejša od samega maturitetnega eseja.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri vsebine epizode:

Andolšek, S., Konič, L., Makarovič, M., Počkar, M., & Tavčar Krajnc, M. (2012). Sociologija: Predmetni izpitni katalog za splošno maturo. Državni izpitni center. Predmetni izpitni katalog – sociologija

Državni izpitni center. (b. d.). Sociologija – splošna matura. RIC – Sociologija

Državni izpitni center. (2025). Sociologija: Izpitna pola 2 – Esejske naloge: Spomladanski izpitni rok 2025. Izpitna pola 2, 2025

Državni izpitni center. (2025). Sociologija: Navodila za ocenjevanje: Spomladanski izpitni rok 2025. Navodila za ocenjevanje 2025

Konič, L., & Uhan, S. (2025). Splošna matura iz predmeta sociologija v letu 2025: Poročilo DPK SM za sociologijo. Državni izpitni center. Poročilo DPK za sociologijo 2025

Krippner, G. (2017, 20. avgust). Making a sociological argument: Orienting students to a new field. Writing Across the Curriculum, University of Wisconsin–Madison. Making a Sociological Argument

Popit, T., Andolšek, S., Makarovič, M., Poljanšek, M., & Virk Rode, J. (2008). Učni načrt: Sociologija: Gimnazija: Splošna, klasična, strokovna gimnazija: Obvezni, izbirni predmet, matura (70/210 ur). Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. edumedia-depot.gei.de

** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

V tej epizodi Humanistike v pogovoru ne poslušamo klasičnega predavanja o filozofiji, temveč spremljamo živ dialog med dijakinjo 4. letnika gimnazije in učiteljem filozofije, ki skupaj razmišljata o tem, kaj pravzaprav pomeni napisati dober filozofski esej. Izhodišče pogovora predstavljajo strokovni viri o tem, kako napisati dober maturitetni filozofski esej, v katerih je filozofski esej opredeljen kot argumentiran odgovor na filozofski problem, ne zgolj kot obnavljanje teorij ali naštevanje filozofov.

Epizoda odpira vprašanje, zakaj je filozofija predvsem vaja v mišljenju. Skozi konkretne primere sogovornika raziskujeta, kako iz naslova prepoznati problem, analizirati ključne pojme, oblikovati tezo in svoje stališče podpreti z razlogi, primeri ter premislekom o protiargumentih. Posebna pozornost je namenjena razliki med mnenjem in argumentom ter pomenu dialoga z različnimi filozofskimi pogledi.

Namesto recepta za »pravilen odgovor« epizoda ponudi vpogled v proces filozofskega razmišljanja: kako prehajamo od prvih intuicij do premišljenih stališč in zakaj so vprašanja pogosto pomembnejša od hitrih odgovorov. Poslušalec tako postopoma ugotovi, da filozofski esej ni predvsem preverjanje znanja, ampak preverjanje sposobnosti mišljenja.

To je epizoda o umetnosti argumentiranja, o pogumu za dvom in o tem, kako se iz navidez preprostega vprašanja lahko razvije poglobljen filozofski premislek.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri vsebine epizode:

Adam, A., Dačić, M., Grušovnik, T., Hladnik, A., Jamnik, A., Lubej, U., Miri Zalar, N., Rudl, M., Šimenc, M., & Štempihar, M. (2022). Filozofija: Predmetni izpitni katalog za splošno maturo. Državni izpitni center.

Huš, K. (2025). Muka pisanja eseja. Filozofija na maturi, 32(57), 51–52. Državni izpitni center. FNM2025 – PDF

Šimenc, M., & Kotnik, R. (ur.). (1996). Filozofija v šoli: Prispevki k didaktiki filozofije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Šuster, D. (b. d.). Navodila za pisanje filozofskega seminarja. Arnes. (Arnes) Navodila za pisanje filozofskega seminarja

Verovnik, A., & Hladnik, A. (ur.). (2001). Misliti samostojno: Priročnik za učitelje filozofije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Vodnik po maturi iz filozofije. (2018, november). [PDF].

Zavod Republike Slovenije za šolstvo. (b. d.). Filozofija na enem mestu. (Zavod RS za šolstvo) Filozofija na enem mestu

** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

V tej epizodi Humanistike v pogovoru ne stopimo neposredno v družbo, temveč v delavnico sociologa. Dijakinja Mija Volk v pogovoru razkrije, da razumevanje družbe ni naključno – za njim stojijo natančno izbrane metode, ki določajo, kaj sploh lahko vidimo in razumemo.

Epizoda poslušalca vodi skozi različne poti raziskovanja: od opazovanja z udeležbo, kjer raziskovalec skoraj “izgine” v skupnosti, do eksperimentov, kjer skuša nadzorovati pogoje, ter anket in intervjujev, ki zajemajo glasove množic. Poseben poudarek je na tem, kako vsaka metoda razkriva le del resničnosti – nekatere pokažejo vzorce, druge razkrivajo pomen in izkušnje.

V ospredju je ideja, da sodobna sociologija ne izbira ene same poti, temveč jih združuje v metodološki pluralizem. Prav ta kombinacija omogoča bolj celovito sliko družbenih pojavov.

Epizoda pa naredi še korak dlje: odpre vprašanje, kako digitalna doba spreminja raziskovanje – od spletnih anket do analize velikih podatkov in algoritmov, ki danes soustvarjajo znanje o družbi.

To je epizoda o tem, da družbe ne moremo razumeti brez orodij, s katerimi jo merimo – in da ta orodja vedno znova oblikujejo tudi naš pogled na svet.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Metodologija raziskovanja. (2019, december). Sociologija Jazon. https://sociologijajazon.splet.arnes.si/files/2019/12/Metodologija-raziskovanja.docx

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T. in Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju (Posodobljena izd.). DZS.

V tej epizodi Humanistike v pogovoru poslušalca povabimo v miselni eksperiment: ali lahko družbo razumemo kot matematični problem – ali pa kot pripoved, ki jo ustvarjajo ljudje sami? Tim Zidar, dijak 3. letnika gimnazije, v pogovoru odpira prav to dvojnost, ki stoji v jedru sociološkega raziskovanja.

Epizoda ne razlaga le dveh pristopov, temveč ju postavi v dialog. Pozitivizem vidi družbo kot sistem, ki ga je mogoče meriti, analizirati in celo napovedovati, medtem ko interpretativni pristop razume družbo kot prostor pomenov, kjer so ključni človeške izkušnje, motivi in razlage.

Namesto izbire med njima epizoda pokaže, da gre za dve različni “optiki”, skozi kateri gledamo isti pojav. Ena razkriva vzorce, druga razume zgodbe. Šele v njunem prepletu – v sodobnih pristopih, kot je triangulacija – dobimo bolj celovito sliko družbe.

To je epizoda o perspektivi: o tem, kako način raziskovanja ne določa le odgovorov, ampak že vprašanja, ki si jih sploh znamo zastaviti.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Novak, M. (2014). Metodološki okvir proučevanja prava in družbe [Magistrsko delo, Evropska pravna fakulteta]. Repozitorij institucionalnih vsebin znanosti (ReVIS). https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=4759

Rudl, M. (2020). Oris temeljnih pojmov v logičnem pozitivizmu in v strukturalni teoriji znanosti. Anthropos, 52 (3/4), 215–229. Digitalna knjižnica Slovenije. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V03LG6NC

Uhan, S. (2009). Metodologija družboslovnega raziskovanja [Gradivo za predavanja]. Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani. https://www.fsd.uni-lj.si/mma/Metodologija-C---dr.-Uhan/2009051313094189

Ta epizoda Humanistike v pogovoru se začne z dvomom. Ne z družbenim problemom, temveč z vprašanjem o sami sociologiji: ali lahko sploh govorimo o objektivni znanosti o družbi? Aleks Tomažič, dijaki 3. letnika gimnazije, v pogovoru odpira eno najbolj temeljnih dilem družboslovja.

Namesto klasične razlage epizoda poslušalca vodi skozi napetost med dvema idealoma – splošnostjo in objektivnostjo. Na eni strani želja po univerzalnih zakonitostih družbe, na drugi strani zavedanje, da družbo soustvarjajo ljudje, ki jo hkrati tudi razlagajo.

V središču epizode ni odgovor, temveč proces razmišljanja: od Durkheimovega poskusa, da družbo razume kot skupek zakonitosti, do Weberjeve zahteve po vrednostni nevtralnosti in sodobnih pogledov, ki priznavajo, da je raziskovalec vedno del sveta, ki ga proučuje.

Epizoda tako deluje kot refleksija o znanosti sami – o tem, koliko resnice lahko pričakujemo od raziskovanja družbe in zakaj je prav zavedanje omejitev tisto, kar sociologijo dela znanstveno.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Durkheim, E. (2007). Pravila sociološke metode (S. Krušič, prev.). Studia Humanitatis. (Izvirno delo objavljeno 1895)

Giddens, A. (1984). The constitution of society. Polity Press.

Haralambos, M. in Holborn, M. (2005). Sociologija: Teme in pogledi. DZS.

Kuhn, T. S. (1998). Struktura znanstvenih revolucij (F. Zore, prev.). Krtina. (Izvirno delo objavljeno 1962)

Weber, M. (2002). Objektivnost spoznanja v družboslovju (T. Hribar, prev.). Sophia. (Izvirno delo objavljeno 1904)

Kaj je sociologija in kako nam pomaga razumeti družbo, v kateri živimo? V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijakinja 3. letnika gimnazije Klara Zwölf predstavi sociologijo kot znanstveno disciplino, ki raziskuje družbene odnose, institucije in procese. Posebno pozornost nameni trem ključnim sociološkim paradigmam – strukturalno-funkcionalnemu, socialno-konfliktnemu in simbolno-interakcionističnemu pristopu – ter pojasni, kako vsak od njih na svoj način razlaga delovanje družbe.

Epizoda poslušalcem ponuja jasen uvod v temeljne sociološke perspektive ter spodbuja kritično razmišljanje o družbenih pojavih, ki oblikujejo naše vsakdanje življenje.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Počkar, M. in Tavčar Kranjc, M. (2012). Sociologija: Učbenik za sociologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. DZS.

Richards, S. [Sociology Live!]. (2014, 22. april). The wisdom of sociology [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=gWD6g9CV_sc

V tej epizodi Humanistike v pogovoru skušamo razumeti nekaj, kar se zdi samoumevno: zakaj so razlike med ljudmi tako trdovratne. Anja Obreza, dijakinja 3. letnika gimnazije, nas v pogovoru vodi skozi vprašanje, ali je družbena neenakost zgolj posledica individualnih razlik – ali pa globoko zasidrana v samem delovanju družbe.

Epizoda odpira pogled na družbo kot hierarhijo, kjer dostop do bogastva, moči in priložnosti ni enakomerno razdeljen. Skozi pojme, kot so družbeni status, stratifikacija in mobilnost, pokaže, kako se življenjske možnosti oblikujejo že daleč pred našimi lastnimi odločitvami.

Namesto enotnega odgovora epizoda sooči različne poglede: ene teorije neenakost razumejo kot nujno za delovanje družbe, druge kot posledico konflikta in izkoriščanja. Prav v tem razkoraku se razkrije ključni uvid – neenakost ni le statistika, temveč vprašanje pravičnosti in družbenih odnosov.

Epizoda zato poslušalca v zadnjem delu izzove: če vemo, da se neenakosti pogosto prenašajo iz generacije v generacijo, kaj to pomeni za idejo enakih možnosti? In ali lahko družba sploh obstaja brez razslojevanja – ali pa je pravi izziv v tem, kako ga omejiti?

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Crossman, A. (2024). Ascribed and achieved status in sociology. ThoughtCo. https://www.thoughtco.com/achieved-status-vs-ascribed-status-3966719

Dragoš, S. in Leskošek, V. (2003). Družbena neenakost in socialni kapital. Mirovni inštitut.

EBSCOhost. (2022). Social inequality. EBSCO Information Services. https://www.ebsco.com/research-starters/law/inequalitysocial-inequality

Han, C., Janmaat, J. G., Hoskins, B. in Green, A. (2012). Perceptions of Inequalities: implications for social cohesion. Centre for Learning and Life Chances in Knowledge Economies and Societies.

Haralambos, M., Holborn, M. in Heald, R. (2002). Sociologija: Teme i perspektive (5. izd.). Golden marketing.

Macuh, B. (2022). Teme iz sociologije: Visokošolski učbenik z vajami. Založba BoMa.

OpenStax. (2022). Introduction to sociology – 3rd Canadian edition (Chapter 9.1: What is social inequality?). BCcampus Open Publishing. https://opentextbc.ca/introductiontosociology3rdedition/chapter/9-1-what-is-social-inequality

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T. in Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo (učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju). DZS.

Silver, H. (2015). Social exclusion. V J. Stone, R. M. Dennis, P. Rizova, A. D. Smith, in X. Hou (ur.), The Wiley Blackwell encyclopedia of race, ethnicity, and nationalism. Wiley Blackwell. https://doi.org/10.1002/9781118663202.wberen591

Soken-Huberty, E. (n. d.). 13 ways inequality affects society. Human Rights Careers. https://www.humanrightscareers.com/issues/ways-inequality-affects-society

Unionlearn. (n. d.). Equality and diversity – what’s the difference? https://www.unionlearn.org.uk/equality-and-diversity-whats-difference

V tej epizodi Humanistike v pogovoru se ne ukvarjamo z odgovori, temveč z vprašanjem, ki pride še prej: od kod sploh prihajajo naši podatki? Špela Sajovic, dijakinja 3. letnika gimnazije, nas v pogovoru usmeri v razmislek o virih – temeljih vsakega raziskovalnega spoznanja.

Epizoda odpira dialog med dvema svetovoma: svetom neposrednega izkustva, kjer raziskovalec sam zbira podatke (primarni viri), in svetom že interpretiranega znanja, ki ga gradijo knjige, članki in statistike (sekundarni viri).

Namesto klasične razlage epizoda poslušalca povabi k dvomu: Kako zanesljivo je to, kar beremo? Kdo stoji za podatki? In kako način predstavitve vpliva na naše razumevanje družbe? Prav v teh vprašanjih se razkrije bistvo raziskovanja – ne le zbiranje informacij, temveč njihovo kritično vrednotenje.

Epizoda se zaključi z mislijo, da najboljše raziskave ne izbirajo med viri, temveč jih povezujejo. Šele kombinacija različnih pogledov omogoča, da iz množice informacij nastane smiselna in zanesljiva podoba družbe.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Bellamy, C., & Perry, J. (2012). Principles of methodology: Research design in social science. SAGE Publications.

Bhattacherjee, A. (2019). Social science research: Principles, methods, and practices (2nd ed.). University of Southern Queensland. https://doi.org/10.26192/q7w89

Haralambos, M., & Holborn, M. (2005). Sociologija: Teme in pogledi. DZS.

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju (posodobljena izd.). DZS.

Statistični urad Republike Slovenije. (n.d.). Statistični podatki Republike Slovenije. https://www.stat.si

V tej epizodi Humanistike v pogovoru stopimo v zakulisje raziskovanja in si zastavimo navidez preprosto vprašanje: kako sploh »izmerimo« nekaj tako zapletenega, kot je družba? Dijakinja Brina Lazar v pogovoru razkrije, da odgovor ni v velikih teorijah, temveč v majhnih, natančno opredeljenih gradnikih – spremenljivkah.

Epizoda poslušalca vodi skozi proces pretvarjanja abstraktnih pojmov, kot so zadovoljstvo, uspeh ali kakovost življenja, v merljive podatke. Pokaže, kako raziskovalci z razlikovanjem med vzroki (neodvisne spremenljivke) in posledicami (odvisne spremenljivke) sploh lahko razumejo odnose med družbenimi pojavi.

A v ospredju ni le tehnika – temveč razmislek: ali lahko z merjenjem zares zajamemo kompleksnost človeškega sveta? Prav zato epizoda odpira vprašanja o izbiri kazalcev, pomenu merjenja in nevarnosti napačnih zaključkov, če so spremenljivke slabo določene.

To je epizoda o tem, kako iz kaotične resničnosti nastane urejen raziskovalni model – in zakaj so prav spremenljivke tisti tihi, a odločilni element, ki loči površinsko opazovanje od resnega razumevanja družbe.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., Barle, A. L. in Pluško, A. (2011). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.

Variables in sociological research. (b. d.). EBSCO. https://www.ebsco.com/research-starters/mathematics/variables-sociological-research

Razumevanje štirih ravni merjenja: nominalne, ordinalne, intervalne in razmerja. (b. d.). Code Labs Academy. https://codelabsacademy.com/sl/blog/understanding-the-four-levels-of-measurement-nominal-ordinal-interval-and-ratio

V tej epizodi Humanistike v pogovoru ne govorimo le o subkulturah – temveč poskusimo “prebrati” njihov jezik. Dijakinja Julija Kobal nas popelje v svet skupin, ki na prvi pogled delujejo kot moda ali trend, v resnici pa predstavljajo globlje načine razumevanja sveta.

Epizoda poslušalca povabi k drugačnemu pogledu: kaj nam o družbi povedo irokeze, grafiti, rave zabave ali skejterska scena? Subkulture niso le upor, temveč način, kako mladi in druge družbene skupine oblikujejo identiteto, kritizirajo družbene razmere in si ustvarjajo občutek pripadnosti.

Namesto naštevanja stilov epizoda odpira širše vprašanje: zakaj se vedno znova pojavljajo nove skupine, ki želijo biti “drugačne”? Prav v tem iskanju drugačnosti se kaže dinamika sodobne družbe – stalno prepletanje med prevladujočo kulturo in alternativnimi načini življenja.

Poseben poudarek je na slovenskem prostoru, kjer so se v devetdesetih letih oblikovala t. i. “urbana plemena”, bolj fluidne in prepletene skupine, ki so nakazale prehod od klasičnih subkultur k sodobnim, bolj razpršenim oblikam pripadnosti.

To je epizoda o tem, kako skozi stil, glasbo in vsakdanje izbire mladi pišejo alternative glavnemu toku – in kako prav te alternative sčasoma preoblikujejo družbo kot celoto.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Brake, M. (1985). Comparative youth culture. Routledge.

Hebdige, D. (1979). Subculture: The meaning of style. Routledge. https://www.erikclabaugh.com/wp-content/uploads/2014/08/181899847-Subculture.pdf

Hodkinson, P. (2007). Youth cultures: Scenes, subcultures and tribes. Routledge. https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=LUS7LPxp4yEC

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., in Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.

Tomc, G., Stanković, P., in Velikonja, M. (ur.). (1999). Urbana plemena: Subkulture v Sloveniji v devetdesetih letih. Študentska založba.