Kaj pravzaprav pomeni “raziskovati družbo”? V tej epizodi Humanistike v pogovoru ne govorimo o konkretni temi, temveč stopimo korak nazaj – v sam temelj znanstvenega razmišljanja. Anže Štruklj, dijak 3. letnika gimnazije, v pogovoru odpira ključno dilemo vsakega raziskovalca: ali je svet mogoče izmeriti ali ga je treba najprej razumeti?

Epizoda poslušalca popelje med dva različna pogleda na znanje. Na eni strani je pozitivizem – svet številk, objektivnosti in iskanja splošnih zakonitosti. Na drugi strani interpretativni pristop – svet pomenov, izkušenj in človeških zgodb, kjer se realnost ne meri, temveč razlaga.

Namesto preprostega odgovora epizoda ponudi napet dialog med obema pristopoma: ali je mogoče družbo razumeti brez ljudi in ali lahko osebne izkušnje razložimo brez širših vzorcev? Prav v tej napetosti se pokaže sodobna smer raziskovanja – povezovanje obeh pogledov, t. i. triangulacija, ki omogoča bolj celostno razumevanje družbenih pojavov.

To ni le epizoda o metodah, temveč o načinu razmišljanja: kako sploh pridemo do znanja, komu verjamemo in kako oblikujemo resnico v svetu, kjer obstaja več načinov razumevanja istega pojava.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Novak, M. (2014). Metodologija znanstvenoraziskovalnega dela [Magistrsko delo, Fakulteta za državne in evropske študije]. ReVIS - Reperitorij zdrženih znanstvenih del. https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=4759

Rudl, M. (2020). Oris temeljnih pojmov v logičnem pozitivizmu in v strukturalni teoriji znanosti. Anthropos, 52(3/4), 211–227. Digitalna knjižnica Slovenije. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V03LG6NC

Uhan, S. (2006). Metodologija družboslovnega raziskovanja [Študijsko gradivo]. Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani. https://www.fsd.uni-lj.si/mma/Metodologija-C---dr.-Uhan/2009051313094189/

Zwitter, M. (2019). Metodologija znanstvenega dela v medicini [Predavanje/Gradivo]. Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. https://www.mf.uni-lj.si/download_file/view/2080/7252

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru odpiramo eno ključnih vprašanj sodobnega sveta: kako je mogoče, da število prebivalcev še vedno narašča, hkrati pa rodnost v številnih državah pada? Izadore Bajželj in Valentine Klun Hreščak, dijakinji 3. letnika gimnazije, v pogovoru obravnavata nasprotna, a med seboj tesno povezana demografska procesa.

Epizoda predstavi rast prebivalstva kot posledico razvoja medicine, boljših življenjskih razmer in zmanjšane smrtnosti, ki so omogočili hitro povečanje svetovnega prebivalstva. Hkrati pa opozori, da ta rast ni enakomerna – v nekaterih delih sveta še vedno hitro narašča, drugje pa se že upočasnjuje.

V drugem delu se osredotoča na padanje rodnosti, ki postaja vse izrazitejši pojav predvsem v razvitih družbah. Razprava pokaže, kako na odločanje za otroke vplivajo ekonomska negotovost, spremembe življenjskega sloga, daljše izobraževanje in drugačne vrednote, kar vodi v staranje prebivalstva in nove družbene izzive.

Gre za razmislek o demografskem paradoksu sodobnega sveta: sočasnem obstoju rasti prebivalstva in upadanja rodnosti – ter o tem, kako bodo ti procesi v prihodnosti oblikovali gospodarstvo, družbene odnose in življenje prihodnjih generacij.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Beck, U. in Beck-Gernsheim, E. (2002). Individualization: Institutionalized individualism and its social and political consequences. SAGE Publications.

Prirast prebivalstva; Skupni prirast prebivalstva. (b. d.). https://obcine.nijz.si/kazalniki/K1.2

Malačič, J. (2018). Demografija: teorija, analiza in vplivi na družbo. Ekonomska fakulteta.

Our World in Data. (b. d.). Population growth. https://ourworldindata.org/population-growth

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T. in Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.

Statistični urad Republike Slovenije. (b. d.). Prebivalstvo. https://www.stat.si/statweb/Field/Index/17

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se Mia Štrukelj, dijakinja 3. letnika gimnazije, poda v samo jedro sociološkega raziskovanja – proces oblikovanja domnev in hipotez. Pogovor na razumljiv način razloži, kako iz začetnega opažanja družbenega pojava nastane znanstveno preverljiva razlaga.

Epizoda predstavi ključni korak t. i. abduktivnega razmišljanja, ko raziskovalec ob nenavadnem pojavu oblikuje prvo idejo oziroma razlago, ki jo nato preoblikuje v jasno, merljivo hipotezo. V ospredju je tudi Popperjevo načelo ovrgljivosti, ki poudarja, da mora biti vsaka znanstvena trditev odprta za preverjanje in možnost zavrnitve.

Posebno pozornost epizoda namenja miselnim pastem, kot je potrditvena pristranskost, zaradi katere pogosto iščemo le dokaze, ki potrjujejo naša prepričanja. Razprava pokaže, zakaj je za resno znanstveno delo nujno razvijati kritično mišljenje, uporabljati različne metode in biti pripravljen sprejeti tudi nepričakovane rezultate.

Gre za zanimiv vpogled v to, kako nastaja znanstveno znanje – in zakaj je pot od radovednosti do preverjene razlage ključna ne le za sociologijo, ampak za razumevanje družbe nasploh.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Britannica, The Editors of Encyclopaedia. (b. d.). Criterion of falsifiability. V Encyclopedia Britannica. https://www.britannica.com

Douven, I. (2021). Abduction: Peirce on abduction. V E. N. Zalta (Ur.), The Stanford Encyclopedia of Philosophy. https://plato.stanford.edu

EBSCO Research. (2019). Confirmation bias. V Social sciences and humanities | Research starters. EBSCOhost.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijakinja 3. letnika gimnazije Ana Mele raziskuje enega temeljnih procesov človekovega razvoja – socializacijo mladih. Dijakinja v pogovoru analizira, kako posameznik skozi odnose z drugimi oblikuje svojo identiteto in mesto v družbi.

Epizoda predstavi socializacijo kot vseživljenjski proces, v katerem se učimo jezika, norm, vrednot in družbenih vlog. Poseben poudarek je na mladostništvu, ko sekundarna socializacija – vloga vrstnikov, šole in širšega družbenega okolja – postane ključni dejavnik oblikovanja osebnosti.

V ospredju je tudi vprašanje identitete in t. i. identitetne krize, s katero se mladostniki soočajo pri iskanju odgovora na vprašanje »Kdo sem?«. Epizoda razišče, kako družina, vzgoja, socialno okolje in osebne izkušnje vplivajo na oblikovanje samopodobe ter vrednot, ki usmerjajo posameznikovo življenje.

Gre za poglobljen razmislek o tem, kako se v sodobni družbi oblikuje mlad človek – med vplivi družine, vrstnikov in institucij – ter zakaj je razumevanje socializacije ključno za razumevanje posameznika in družbe kot celote.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Deutsch, L. (2015). Vpliv socializacije na oblikovanje osebnosti mladostnika [Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani]. eGradiva FSD. https://egradiva.fsd.uni-lj.si/ediplome/senddoc/1468

Godina, V. V. (b. l.). Mladinsko delo in socializacijski stili: Kontextualizacija problema [Dokument PDF]. Socialna akademija. https://socialna-akademija.si/wp-content/uploads/07_Godina_MD_in_socializacijski_stili.pdf

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A. (2024). Uvod v sociologijo. Mladinska knjiga.

Vec, T. (2007). Teoriji socialne identitete in samokategorizacije. Psihološka obzorja, 16 (3), 73–87. https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/download/20939/17258/69524

Karin Batista, Tajda Ličan, Rebeka Mirković in Nena Ujčič, dijakinje 3. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica, v pogovoru raziskujejo, kako sodobni mediji – predvsem družbena omrežja – vplivajo na politično razmišljanje mladih.

Epizoda predstavi socialna omrežja kot osrednji prostor politične socializacije, kjer mladi vsakodnevno pridobivajo informacije o svetu. Platforme, kot so TikTok, Instagram in YouTube, politiko približajo na vizualen in dostopen način, hkrati pa spreminjajo način razumevanja političnih tem – od poglobljenih analiz h kratkim, pogosto poenostavljenim vsebinam.

V ospredju je tudi razmislek o delovanju algoritmov, ki ustvarjajo personalizirane informacijske tokove in vodijo do t. i. informacijskih mehurčkov. Ti krepijo obstoječa prepričanja, povečujejo politično polarizacijo ter omejujejo stik z različnimi mnenji. Epizoda izpostavi tudi nevarnost dezinformacij, propagande in vloge influencerjev kot novih oblikovalcev javnega mnenja.

Gre za aktualen razmislek o tem, ali družbena omrežja mladim omogočajo večjo politično vključenost ali pa jih hkrati izpostavljajo manipulaciji – in zakaj sta za razumevanje sodobne demokracije ključna medijska pismenost in kritično mišljenje.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Deželan, T. (2019, 13. november). Že opozarjanje na napake preko socialnih omrežjih, je politična participacija. Mlad.si. https://www.mlad.si/ze-opozarjanje-na-napake-preko-socialnih-omrezjih-je-politicna-participacija

Jurič, S. (2020). Družbena omrežja kot mehanizem za povečanje mladinske politične participacije : diplomsko delo [Diplomsko delo, S. Jurič]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=120103

MMC RTV SLO. (2025). V Sloveniji mladi zelo zadovoljni, vendar nadpovprečno uporabljajo družbena omrežja. Živ-žav. https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje/zanimivosti/v-sloveniji-mladi-zelo-zadovoljni-vendar-nadpovprecno-uporabljajo-druzbena-omrezja/754306

Mladinski svet Slovenije. (b. d.). Politična participacija mladih.

Mreža MaMa. (2024). Politična reaktivacija in premik v desno med mladimi v Sloveniji. https://mreza-mama.si/raziskava-politicna-reaktivacija-in-premik-v-desno-med-mladimi-v-sloveniji

Oblak Črnič, T. (Ur.). (2025). Mediji in mladi. Založba FDV. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/mediji-in-mladi_splet.pdf?sfvrsn=0

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., in Barle Lakota, A. (2025). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.

Pušnik, T., in Banjac, M. (Ur.). (2022). Politična participacija mladih onkraj volitev: Konceptualni premisleki in izzivi proučevanja. Založba UL.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo eni izmed najtežjih, a pogosto skritih družbenih tem – vplivu alkoholizma na družino. Diana Bevčič in Tia Leskovar Kalister v pogovoru analizirata alkoholizem kot socialni problem, ki presega posameznika in močno posega v družinske odnose.

Epizoda predstavi alkoholizem kot kronično zasvojenost z zdravstvenimi in družbenimi posledicami ter poudari, da ga ne moremo razumeti zgolj kot osebno težavo, temveč kot pojav, ki vpliva na celoten družinski sistem. V ospredju so posledice, kot so konflikti, nasilje, čustvena nestabilnost in finančne stiske, ki postopoma razkrajajo temeljne funkcije družine.

Poseben poudarek je namenjen vplivu na otroke, ki v takšnem okolju pogosto odraščajo brez občutka varnosti, prevzemajo vloge odraslih in razvijajo dolgotrajne čustvene stiske. Epizoda opozarja tudi na začarani krog zasvojenosti, saj imajo otroci iz teh družin večje tveganje za podobne težave v odraslosti.

V zaključku epizoda odpira vprašanje pomoči in preprečevanja – od vloge strokovne podpore do pomena odprtega dialoga in destigmatizacije. Gre za pretresljiv, a nujen razmislek o tem, kako zasvojenost preoblikuje družinske odnose in zakaj je pravočasno ukrepanje ključno za prekinitev tega kroga.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Fatorić, K. (2022). Odvisnost od alkohola v družini [Diplomska naloga, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju]. Repozitorij Univerze na Primorskem. https://repozitorij.upr.si/IzpisGradiva.php?id=18943

Flaker, V., Grebenc, V., Kvaternik, I., Rode, N., Fojan, D., Belin, J., Kastelic, A., Vodlan, M. in Van Dam, T. (2002). Skupnostni pristop k zmanjševanju škode povezane z uživanjem drog. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo. https://egradiva.fsd.uni-lj.si/search/extshow/423

Miletić, M. (2025). Reprodukcija normalnosti pitja med mladimi starši [Magistrsko delo ali Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=172114

National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism. (2024). Alcohol's effects on health. https://www.niaaa.nih.gov

Ogris, J. (2008). Dejavniki socialne prisile in alkoholizem pri posamezniku [Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo]. E-gradiva Fakultete za socialno delo. https://egradiva.fsd.uni-lj.si/search/extshow/392

Republika Slovenija. (2024). Alkohol. GOV.SI. https://www.gov.si/teme/alkohol/

World Health Organization. (2024). Alcohol. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/alcohol

V tokratnem pogovoru se posvečamo enemu ključnih, a pogosto spregledanih izzivov sodobne družbe – padanju rodnosti. Sara Kovačević, dijakinja 3. letnika gimnazije, analizira, kako se zmanjševanje števila rojstev postopno preoblikuje v eno osrednjih vprašanj prihodnosti.

Epizoda predstavi, zakaj rodnost v številnih državah upada pod raven obnavljanja prebivalstva ter kako modernizacija, spremembe v vlogi žensk, ekonomski pritiski in drugačen življenjski slog vplivajo na odločanje za otroke. Poseben poudarek je namenjen teoriji medgeneracijskega pretakanja blaginje, ki pojasnjuje, zakaj visoka rodnost v sodobni družbi postaja vse manj »racionalna«.

V ospredju je tudi razmislek o posledicah padanja rodnosti: staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme ter dolgoročna gospodarska stagnacija. Epizoda opozori, da ta proces ni več omejen le na razvite države, temveč postaja globalen pojav, ki lahko zaznamuje celoten razvoj človeštva.

Gre za kritičen premislek o tem, zakaj padanje rodnosti ni zgolj osebna odločitev posameznikov, temveč družbeni proces z globokimi posledicami – in zakaj bo razumevanje teh trendov ključno za prihodnost sodobnih družb.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Damijan, J. P. (2026, 17. maj). Upad rodnosti je ključni problem našega časa, iz katerega izhajajo skoraj vse ostale naše prihodnje težave. Jože P. Damijan Blog. https://damijan.org/2026/05/17/upad-rodnosti-je-kljucni-problem-nasega-casa-iz-katerega-izhajajo-skoraj-vse-ostale-nase-prihodnje-tezave

Domitrovič, T. (2014). Dejavniki rodnosti v izbranih državah Evropske unije in Sloveniji (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta). Repozitorij Ekonomske fakultete. http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/domitrovic14862.pdf

Murdock, J. (2024, 21. maj). The baby bust: how technology is driving a global fertility decline. Financial Times. https://www.ft.com/content/fba35eca-df3a-4ad6-b42d-eb08eb7c9ad3

V tokratni epizodi raziskujemo svet mladinskih subkultur in sodobnih scen kot ključnega prostora oblikovanja identitete mladih. Samanta Keglević, dijakinja 3. letnika gimnazije, v pogovoru analizira, zakaj subkulture nastajajo in kako se spreminjajo v sodobni družbi.

Epizoda predstavi subkulture kot obliko družbene diferenciacije, kjer mladi skozi stil, glasbo in simbolno komunikacijo vzpostavljajo svojo kolektivno identiteto ter izražajo odmik od dominantne kulture. Poseben poudarek je namenjen ideji vizualnega upora, pri katerem vsakdanji simboli postanejo nosilci družbene kritike in ustvarjajo občutek pripadnosti znotraj skupine.

V ospredju je tudi prehod od klasičnih subkultur k sodobnim »scenam«, ki so bolj fluidne, globalno povezane in pogosto delujejo prek digitalnih platform. Epizoda se ustavi ob primeru punka kot radikalnega odgovora na družbeno krizo ter pokaže, kako se subkulturne ideje kljub komercializaciji ne izgubijo, temveč preoblikujejo.

Gre za razmislek o tem, zakaj subkulture niso le modni trend, temveč trajen del družbenega življenja – prostor, kjer mladi iščejo smisel, kritizirajo družbo in ustvarjajo alternative ustaljenim načinom življenja.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Hebdige, D. (1979). Subculture: The meaning of style. Routledge.

Mlinar, Z. (1994). Družbena diferenciacija in prostorska organizacija. Znanstveno in publicistično središče.

Thornton, S. (1995). Club cultures: Music, media, and subcultural capital. Polity Press.

Tomc, G. (1989). Poti upora. Krt.

Ukmar, E. (2010). Uporniška mladina: subkultura punka nekoč in danes [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede]. Skupni katalog slovenskih knjižnic (COBISS).

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo, kako lažne novice in teorije zarot oblikujejo sodobno družbo ter vplivajo na naše razumevanje resničnosti. Kaja Delost, dijakinja 3. letnika gimnazije, v pogovoru analizira vlogo medijev v informacijski družbi in mehanizme širjenja dezinformacij.

Epizoda predstavi, kako so digitalni mediji in družbena omrežja spremenili način komuniciranja – od tradicionalnega nadzora nad informacijami do sveta, kjer lahko vsak postane ustvarjalec vsebine. Ta preobrazba sicer povečuje dostopnost informacij, a hkrati ustvarja idealne pogoje za širjenje lažnih novic, ki pogosto temeljijo na čustvih, strahu in potrditvenih pristranskostih.

V ospredju je tudi razmislek o teorijah zarot, ki v času kriz ponujajo preproste razlage zapletenih pojavov, a hkrati spodkopavajo zaupanje v znanost, institucije in demokratične procese. Epizoda pokaže, kako takšne vsebine vplivajo na socializacijo, zlasti mladih, ter prispevajo k družbeni polarizaciji in izgubi skupnega pojmovanja resnice.

Gre za aktualen in kritičen razmislek o tem, zakaj je v svetu informacij ključnega pomena razvijati medijsko pismenost in kritično mišljenje – saj šele to omogoča razlikovanje med znanjem in manipulacijo.

Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.

- - -

* Viri in literatura:

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., Barle Lakota, A., & Pluško, A. (2011). Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. DZS.

Počkar, M., & Tavčar Kranjc, M. (2011). Sociologija: učbenik za sociologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. DZS.

Radomirović Maček, K. (2023). Teorije zarote o COVID-19. Univerza v Ljubljani.

Safe.si. (b. d.). Zavajajoče vsebine, polresnice in neresnice. https://safe.si/nasveti/neprimerne-in-nezakonite-vsebine/zavajajoce-vsebine

Zajc, M. (2016). Medijski pojmovnik za mlade. Založba Aristej.

V tokratni epizodi se Živa Martinec, Maša Menard in Anika Špitalar, dijakinje 3. letnika gimnazije, poglabljajo v eno ključnih vprašanj sodobnega sveta – kako demografske spremembe oblikujejo prihodnost družbe. Izhodišče pogovora so njihovi referati, ki so jih pripravile v okviur pouka sociologije in ki celostno obravnavajo rast prebivalstva, staranje družbe in padanje rodnosti.

Epizoda predstavi, kako je v zadnjih stoletjih število prebivalcev močno naraslo zaradi napredka medicine, boljših življenjskih razmer in daljše življenjske dobe, hkrati pa opozori na neenakomerno rast med razvitimi in nerazvitimi državami. V razvitem delu sveta se vse bolj kaže drugačen trend – staranje prebivalstva in nizka rodnost, ki spreminjata starostno strukturo družbe.

V ospredju je razmislek o vzrokih teh sprememb: od ekonomskih razmer, podaljšanega izobraževanja in stanovanjskih težav do sprememb življenjskega sloga in vrednot, ki vplivajo na odločanje za družino. Epizoda izpostavi tudi posledice – pritisk na pokojninske in zdravstvene sisteme, pomanjkanje delovne sile ter potrebo po novih družbenih politikah.

Gre za poglobljen razmislek o tem, kako se svet sooča z navidez protislovnima procesoma rasti prebivalstva in hkratnega demografskega staranja – ter zakaj bo iskanje ravnovesja med temi procesi ključno za trajnostno prihodnost družbe.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Beck, U. (2001). Družba tveganja: Na poti v neko drugo moderno. Krtina.
Družbena prihodnost. (b. d.). Staranje. https://www.demografskaprihodnost.si/raziskave.html#staranje
European Commission. (2024). Demography of Europe. https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/new-push-european-democracy/impact-demographic-change-europe_sl
Eurostat. (2024). Population and population change statistics. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Population_and_population_change_statistics
Inštitut dr. Antona Korošca. (b. d.). Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi.
Malačič, J. (2008). Demografija: Teorija, analiza, metode in modeli. Ekonomska fakulteta.
Organisation for Economic Co-operation and Development. (2024). Demographic change in regions and cities. OECD iLibrary. https://www.oecd-ilibrary.org/en/topics/demographic-change-in-regions.html
Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A. (b. d.). Uvod v sociologijo: Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju (posodobljena izdaja). DZS.
Statistični urad Republike Slovenije. (2024b). Rodnost in naravno gibanje prebivalstva. https://www.stat.si
Šircelj, M. (2006). Rodnost v Sloveniji in evropske demografske spremembe. Teorija in praksa, 43(1–2), 234–248.
The World Bank. (2024). Population, total. https://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL
Toffler, A. (1991). Tretji val. Državna založba Slovenije.
Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja. Fakulteta za družbene vede.
United Nations. (2022). World Population Prospects 2022. https://population.un.org/wpp/
United Nations. (2024). World population prospects 2024. United Nations Department of Economic and Social Affairs. https://www.un.org/development/desa/pd/world-population-prospects-2024
United Nations Development Programme. (2024). Human development reports. https://hdr.undp.org
United Nations Population Division. (2024). World population prospects database. https://population.un.org/wpp
Vertot, N. (2010). Demografske spremembe in staranje prebivalstva v Sloveniji. Statistični urad Republike Slovenije.
World Health Organization. (2024). Global health observatory. https://www.who.int/data/gho