V novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se poglabljamo v vprašanje ekološke pravičnosti kot enega ključnih etičnih izzivov sodobnega sveta. Dijakinja Jerca Vergelj v pogovoru opozarja, da okoljska kriza ni zgolj tehnični ali gospodarski problem, temveč predvsem vprašanje vrednot, odgovornosti in pravičnosti.

Epizoda razišče prehod od tradicionalnega antropocentričnega pogleda, kjer je človek središče moralnega sveta, k ekocentrizmu, ki priznava vrednost celotnim ekosistemom. Predstavljene so ključne ideje okoljske etike ter misel pomembnih avtorjev, kot so Arne Næss, Aldo Leopold in Holmes Rolston III, ki poudarjajo notranjo (intrinzično) vrednost narave in širitev moralnega kroga onkraj človeka.

V ospredju je tudi vprašanje odgovornosti do prihodnjih generacij in razmislek o tem, ali lahko sploh govorimo o pravični družbi, če pri tem zanemarimo naravo in dolgoročne posledice našega ravnanja. Epizoda ponuja poglobljen filozofski vpogled v to, zakaj ekološka pravičnost ni le skrb za okolje, temveč temeljno vprašanje, kakšen svet želimo ustvariti – za nas in za tiste, ki prihajajo za nami.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Grušovnik, T. (2021). Osnove okoljske etike. Slovensko društvo za filozofijo. http://www.danfilozofije.net/wp-content/uploads/2021/11/SDF2021_OSNOVE-OKOLJSKE-ETIKE_e-knjizica.pdf

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.

Ognjen, U. (2019). Biocentrizam u etici. https://scispace.com/pdf/biocentrizam-u-etici-1p06ddiz9d.pdf

Zakon o ohranjanju narave (ZON). (2004). Uradni list RS, št. 96/04. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1600

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se podajamo na področje vprašanja, kako digitalna tehnologija preoblikuje demokracijo. Dijak 4. letnika gimnazije Leona Škrbeca v pogovoru digitalno demokracijo razume kot več kot zgolj tehnološko nadgradnjo – kot globoko spremembo same narave političnega delovanja.

Epizoda raziskuje, ali digitalna orodja res krepijo demokratično participacijo ali pa jo hkrati spodkopavajo z algoritmično polarizacijo in manipulacijo informacij. Poseben poudarek je namenjen vlogi družbenih omrežij, ki fragmentirajo javni prostor v informacijske mehurčke, ter vprašanju, ali lahko v takšnem okolju sploh še govorimo o skupni resnici.

V ospredju je tudi razprava o spletnem glasovanju kot simbolu digitalne demokracije, ki odpira temeljna vprašanja zaupanja, legitimnosti in varnosti. Epizoda pokaže, da tehnološki napredek sam po sebi ne zagotavlja boljše demokracije – ključna ostaja sposobnost državljanov za kritično mišljenje. Gre za poglobljen razmislek o tem, ali nas digitalna orodja približujejo idealu demokracije ali pa ustvarjajo nove, subtilnejše oblike nadzora in izključevanja.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Habermas, J. (1989). Strukturni preobrat javnosti: Raziskava o kategoriji meščanske javnosti. Študentska založba.

Kovač, M. (2019). Digitalna demokracija in njen vpliv na politično participacijo mladih. V T. Pušnik & M. Banjac (ur.), Politična participacija mladih (str. 109–130). Fakulteta za družbene vede. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/zbornik---politicna-participacija-mladih_final_ebook.pdf

Krimmer, R. (2002). The evolution of e-voting: Why it is so difficult to implement. Tallinn University of Technology.

Oblak, T. (2003a). Dialog in demokracija: Internet kot nova javna sfera. Fakulteta za družbene vede.

Oblak, T. (2003b). Izzivi elektronske demokracije. Fakulteta za družbene vede. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/oblak-izzivi-e-demokracije_croped.pdf

Sunstein, C. R. (2017). #Republic: Divided democracy in the age of social media. Princeton University Press.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se lotevamo enega temeljnih vprašanj sodobne demokracije: kako zaščititi pravice manjšin v sistemu, ki temelji na vladavini večine. Izhodišče pogovora je referat dijakinje Ele Vučkovič, ki razmišlja, ali lahko večina kdaj upravičeno omejuje pravice manjšin – in zakaj je odgovor praviloma ne.

Epizoda predstavi ključne principe demokracije, ki presegajo zgolj glasovanje: spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in enakost vseh ljudi. Poseben poudarek je namenjen pomenu zaščite kulturne identitete, jezika in politične zastopanosti manjšinskih skupin ter vprašanju diskriminacije in družbene izključenosti. Obravnava tudi konkretne primere, kot so položaj narodnih skupnosti in romske skupnosti, ter izzive, ki jih prinašajo multikulturne družbe.

V ospredju je temeljna dilema: kako naj demokracija uskladi voljo večine s spoštovanjem dostojanstva vsakega posameznika. Epizoda ponuja premišljen razmislek o tem, zakaj pravice manjšin niso privilegij, temveč pogoj pravične in stabilne družbe – in zakaj brez njih demokracija ne more zares obstajati.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Kymlicka, W. (2005). Multikulturalno državljanstvo. Krtina.

Mill, J. S. (1859). O svobodi. Krtina.

Rawls, J. (1999). Teorija pravičnosti. Krtina.

Tocqueville, A. de. (2002). Demokracija v Ameriki. Krtina.

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. (2024). Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. https://www.varuh-rs.si

Eva Pangerc, dijakinja 4. letnika gimnazij, se v novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru posveča enemu najvplivnejših politično-filozofskih konceptov sodobnega sveta – liberalizmu. Izhodišče pogovora je njen referat, ki osvetli razvoj liberalne misli in njeno osrednje vprašanje: kako uskladiti individualno svobodo z delovanjem družbe in države.

Epizoda predstavi temeljne ideje liberalizma, kot so zaščita človekovih pravic, pomen svobodnega posameznika in omejena vloga oblasti, ter razmisli o napetostih med svobodo, enakostjo in pravičnostjo. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, ali lahko liberalizem še vedno ponudi ustrezne odgovore na izzive sodobnega sveta, kot so družbene neenakosti, globalizacija in politične krize. Gre za poglobljen, a dostopen razmislek o tem, zakaj ideja svobode ostaja v središču razumevanja moderne družbe.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Heywood, A. (2017). Political ideologies: An introduction. Palgrave Macmillan. https://xyonline.net/sites/xyonline.net/files/2019-08/Heywood%2C%20Political%20ideologies%20-%20an%20introduction%20%282017%29%20-%20Feminism%20ch.pdf

Mašičević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2019). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga Založba.

Mlakar, M. (2016). New Deal in Slovenci v Ameriki [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Digitalna knjižnica Maribor. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60640&lang=slv&prip=dkum%3A8726715%3Ar5

Nozick, R. (1974). Anarchy, state, and utopia. Basic Books. https://eclass.uoa.gr/modules/document/file.php/PPP641/%CE%95%CE%BD%CF%8C%CF%84%CE%B7%CF%84%CE%B1%205%CE%B7%3A%20%CE%A6%CE%AC%CE%BA%CE%B5%CE%BB%CE%BF%CF%82%20%CE%9C%CE%B1%CE%B8%CE%AE%CE%BC%CE%B1%CF%84%CE%BF%CF%82/Robert%20Nozick%20Anarchy%2C%20State%2C%20and%20Utopia%202001.pdf

Perovšek, J. (1992). Socialni, politični in idejni značaj slovenskega liberalizma. Prispevki za novejšo zgodovino. https://ojs.inz.si/pnz/article/view/2690

Perovšek, J. (2013). Liberalizem in slovensko vprašanje. Inštitut za novejšo zgodovino. https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/994/perovsek_jurij_liberalizem_1996.pdf

Prevelakis, N. (2025). Liberalism. Institute Montaigne. https://institutmontaigne.org/ressources/pdfs/publications/liberalism-returning-its-roots-and-recommitting-common-good-en.pdf

Zver, M. (1999). Klasični liberalizem in ideološki trki na Slovenskem. Teorija in praksa, 36(1). https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0X7G3XO

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijak 4. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica Žiga Rupnik Fatur s sošolcem raziskuje enega ključnih izzivov sodobne informacijske družbe – vpliv lažnih novic na demokracijo. Izhodišče pogovora je analiza, zakaj so dezinformacije postale tako učinkovito orodje politične manipulacije.

Epizoda osvetli, kako se lažne novice širijo s pomočjo psiholoških mehanizmov, kot je potrditvena pristranost, ter algoritmov družbenih omrežij, ki nagrajujejo čustveno nabite vsebine. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako lažne novice vplivajo na javno mnenje, poglabljajo polarizacijo in spodkopavajo zaupanje v institucije. Ob tem epizoda ponuja tudi konkretne načine za njihovo prepoznavanje ter razmislek o dilemi med cenzuro in svobodo govora. Gre za aktualen in angažiran razmislek o tem, zakaj prihodnost demokracije ni odvisna le od institucij, temveč od kritično mislečih državljanov.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Milosavljevič, M., Poler, M., in Biljak Gerjevič, R. (2026). Boj proti dezinformacijam: Kako lahko novinarji in drugi akterji prispevajo k prepoznavanju dezinformacij in omejevanju škode dezinformacijskih kampanj. Urad Vlade RS za komuniciranje. https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM/Dezinformacije/Boj-proti-dezinformacijam.pdf

Razkrinkavanje.si. (n. d.). O nas. Pridobljeno s https://razkrinkavanje.si

Urad Vlade RS za komuniciranje. (2024). Dezinformacije – preBERI, preMISLI, PREVERI. https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/dezinformacije/

Vosoughi, S., Roy, D., in Aral, S. (2018). The spread of true and false news online. Science, 359(6380), 1146–1151. https://doi.org/10.1126/science.aap9559

Wardle, C., in Derakhshan, H. (2017). Information disorder: Toward an interdisciplinary framework for research and policy making. Council of Europe. https://rm.coe.int/information-disorder-toward-an-interdisciplinary-framework-for-researc/168076277c

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se lotevamo enega ključnih vprašanj sodobne politike: ali globalizacija slabi moč držav ali pa jo le preoblikuje. Izhodišče razprave je referat dijaka Jana Valenčiča, ki poglobljeno analizira napetost med tradicionalnim pojmom suverenosti in globalnimi procesi povezovanja sveta.

Epizoda predstavi zgodovinski razvoj suverenosti od Bodina in Hobbesa do sodobnih teorij ter razgrne različne razsežnosti globalizacije – od ekonomskih in političnih do kulturno-informacijskih. Poseben poudarek je namenjen filozofskim perspektivam Jürgena Habermasa in Ulricha Becka ter vprašanju, ali se država v globaliziranem svetu razkraja ali preoblikuje v kompleksnejši, večravninski sistem. Pogovor se zaključi z razmislekom o sodobnih krizah, ki razkrivajo vztrajno vlogo države, ter odpira temeljno dilemo: kakšna bo prihodnost demokracije v svetu, kjer moč presega nacionalne meje.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Bauman, Z. (2002). Tekoča moderna. Založba *cf.

Beck, U. (2003). Kaj je globalizacija? Zmote globalizma – odgovori na globalizacijo. Krtina.

Habermas, J. (2001). The postnational constellation: Political essays. Polity Press.

Held, D. in McGrew, A. (2007). Globalization/anti-globalization: Beyond the great divide (2. izd.). Polity Press.

Hobbes, T. (2009). Leviathan ali snov, oblika in oblast cerkvene in državljanske države. Krtina.

Sassen, S. (2007). A sociology of globalization. W. W. Norton.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo eno osrednjih dilem sodobne družbe: kako uskladiti socialno pravičnost z enakostjo in svobodo posameznika. Izhodišče pogovora je referat dijakinje Lare Sajovic, ki skozi klasične in sodobne filozofske teorije osvetli vprašanje, kaj pomeni živeti v pravični družbi.

Epizoda predstavi ključne razlike med enakostjo možnosti in enakostjo izida ter analizira nasprotje med Rawlsovim poudarkom na zaščiti najšibkejših in Nozickovim zagovorom individualne svobode. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, ali je popolna enakost sploh dosegljiva in kakšne so njene morebitne posledice za motivacijo, razvoj in družbeno stabilnost. Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj pravičnost ne pomeni odprave vseh razlik, temveč iskanje ravnotežja med enakimi priložnostmi, svobodo in solidarnostjo.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Adlešič, G. (1998). Rawlsova teorija pravičnosti. Fakulteta za socialno delo.

Kunzmann, P. (1997). Atlas filozofije. DZS.

Miščević, N., Kante, B., Šlibar, N., & Zabel, I. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

Platon. (2004). Država (prev. Kocijančič, G.). Krtina.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru dijakinja 4. letnika gimnazije Lučka Štefančič raziskuje vpliv lažnih novic in politične manipulacije na sodobno demokracijo. Izhodišče pogovora je njen referat, v katerem obravnava vprašanje, kako digitalna družba briše mejo med dejstvi in mnenji ter ustvarja pogoje za manipulacijo javnega mnenja.

Epizoda predstavi mehanizme širjenja dezinformacij, od algoritmov družbenih omrežij do informacijskih mehurčkov, ter razmisli o pojavu »post-resničnosti«, kjer čustva pogosto prevladajo nad dejstvi. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako prepoznati lažne novice in kakšno vlogo ima pri tem medijska pismenost. Pogovor se dotakne tudi dileme cenzure in svobode govora ter odpira ključno vprašanje: ali lahko demokracija sploh obstaja brez zaupanja v resnico.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Allcott, H., & Gentzkow, M. (2017). Social media and fake news in the 2016 election. Journal of Economic Perspectives, 31 (2), 211–236. https://doi.org/10.1257/jep.31.2.211

Carson, A., & Wright, S. (2022). Lažne novice in demokracija: Definicije, vpliv in odziv. Australian Journal of Political Science, 57 (4), 1–15. https://doi.org/10.1080/10361146.2022.2122778

Chirwa, C., & Manyana, Z. (2021). The impact of fake news on the right to freedom of expression. The Thinker, 88 (3), 26–34. https://journals.uj.ac.za/index.php/The_Thinker/article/view/604/378

Jančič, P. (2017). Fake news – Lažnive novice. Družina.

Lazer, D. M. J., Baum, M. A., Benkler, Y., Berinsky, A. J., Greenhill, K. M., Menczer, F., Metzger, M. J., Nyhan, B., Pennycook, G., Rothschild, D., Schudson, M., Sloman, S. A., Sunstein, C. R., Thorson, E. A., Watts, D. J., & Zittrain, J. L. (2018). The science of fake news. Science, 359(6380), 1094–1096. https://doi.org/10.1126/science.aao2998

Ronald, J. (2025). Disinformation, misinformation, and democracy. Cambridge University Press. https://doi.org/10.1017/9781009332155

Vosoughi, S., Roy, D., & Aral, S. (2018). The spread of true and false news online. Science, 359(6380), 1146–1151. https://doi.org/10.1126/science.aap9559

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se poglabljamo v razumevanje totalitarizma kot ene najradikalnejših oblik politične oblasti sodobnega sveta. Izhodišče razprave je referat dijaka Gregorja Samse, ki totalitarizem ne obravnava zgolj kot zgodovinski pojav 20. stoletja, temveč kot kompleksen preplet ideologije, politične moči in psiholoških mehanizmov množic.

Epizoda predstavi ključne značilnosti totalitarnih sistemov – od vseobsegajoče ideologije, propagande in represije do izbrisa meje med javnim in zasebnim življenjem. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, zakaj ljudje totalitarne režime sploh podpirajo, ter psihologiji množične formacije, ki razkriva, kako strah, negotovost in izguba smisla ustvarjajo plodna tla za izgubo kritičnega mišljenja. Pogovor se zaključi z razmislekom o aktualnosti totalitarizma danes in opozorilom, da nevarnost ne tiči le v nasilnih režimih, temveč tudi v postopni normalizaciji nadzora in omejevanja svobode.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Bernholz, P. (2004). Totalitarianism. V C. K. Rowley & F. Schneider (ur.), The encyclopedia of public choice (str. 907–910). Springer. https://doi.org/10.1007/978-0-306-47828-4_201

Desmet, M. (2022). Psihologija totalitarizma. Založba Sanje.

IUS-INFO. (2007, 31. januar). Totalitarizem (1. del). https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10239

IUS-INFO. (2007, 7. februar). Totalitarizem (2. del). https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10244

Traverso, E. (2020). Totalitarizem: Zgodovina razprave. Založba Sophia.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se dijaka 4. letnika gimnazije posvečata feministični politični teoriji in njenemu radikalnemu premisleku o tem, kaj sploh šteje kot politično. Izhodišče pogovora je referat, ki ga je pripravil Jan Tomšič, v katerem pokaže, kako je bila politična teorija zgodovinsko oblikovana po meri moških ter zakaj formalna enakost med spoloma še ne pomeni dejanske pravičnosti.

Epizoda odpira ključne teme, kot so patriarhat in spolna pogodba, delovanje političnih strank in volilnih sistemov, vprašanje spolnih kvot ter razkritje politike kot še vedno pretežno moške domene. Poseben poudarek je namenjen skrbstvenemu delu in etiki skrbi, ki ju feminizem postavlja v središče političnega razmisleka, ter sodobnim razpravam o pravičnosti in identiteti. Gre za poglobljen razmislek o tem, zakaj feminizem ne zahteva le vključevanja žensk v obstoječe strukture, temveč zahteva preoblikovanje politike same v bolj vključujoč in pravičen prostor za vse.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

DeepSeek. (2025). DeepSeek (Različica 3) [Velik jezikovni model]. https://deepseek.com

Jalušič, V., & Antić, M. G. (2001). Ženske – politike – možnosti: Perspektive politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi. Mirovni inštitut. https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/MI_politike_zenske-politike-moznosti_slo.pdf

Jeretič, S. (2000). Feminizem in politika emancipacije. Teorija in praksa, 37(3), 475–494. https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/96685063/tip20003jeretic-libre.pdf

Sharan, S. S. (2023). Pojem identitete in kategorija spolne identitete v feminističnih političnih teorijah [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151419