V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se dijakinja Julija Žbona posveča vprašanju ekološke pravičnosti in naši moralni odgovornosti do sveta, ki ga bomo zapustili prihodnjim generacijam. Dijakinja ekološke probleme ne obravnava zgolj kot tehnično ali znanstveno vprašanje, temveč predvsem kot etični in politični izziv sodobne družbe.

Epizoda premisli povezavo med industrijskim razvojem, potrošništvom in onesnaženjem ter odpira ključno vprašanje pravičnosti: kdo ima koristi od današnjega razvoja in kdo nosi njegove posledice. Poseben poudarek je namenjen dolžnosti neškodovanja prihodnjim generacijam ter vlogi posameznika in politike pri soočanju z globalno okoljsko krizo. Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj ekologija ni le skrb za naravo, temveč tudi temeljno vprašanje pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Fran. (b. d.). Ekologija. Iskanje po slovarjih. Pridobljeno 25. 3. 2026 s https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ekologija&hs=1

Grušovnik, T. (2015, 29. september). V iskanju okoljske pravičnosti. Pogledi. Pridobljeno 25. 3. 2026 s https://pogledi.delo.si/knjiga/v-iskanju-okoljske-pravicnosti

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., in Vezjak, B. (2020). Filozofija za gimnazije (5. ponatis). Mladinska knjiga.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo konceptu multikulturne države in njegovim filozofskim dilemam. Izhodišče razmisleka dijakinje 4. letnikia gimnazije Kaje Krečič je vprašanje, kako lahko sodobna država pravično ureja sobivanje različnih kultur, identitet in življenjskih slogov.

Epizoda odpira temeljna vprašanja o kulturni identiteti, enakosti in vlogi države pri varovanju manjšin, ob tem pa primerja različne državne modele – od »kulturno slepe« nevtralne države do multikulturnega pristopa. Posebna pozornost je namenjena primeru Avstralije, ki razkriva razkorak med formalno enakostjo in dejansko pravičnostjo, ter Rawlsovi teoriji pravičnosti in tančici nevednosti kot filozofskemu orodju za razmislek o vključujoči družbi. Epizoda spodbuja poglobljen premislek o tem, ali je pravična družba tista, ki razlike zgolj dopušča – ali tista, ki jih dejavno priznava in vključuje.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Pintarič, A. (2006). Multikulturna država Avstralija [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=8628&lang=slv

Mišević, N., Klampfer, F., Kante, B., in Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

Vidic, M. (2018). Reprogramiranje po metodi tančice nevednosti. eRast. https://www.erast.si/2018/01/reprogramiranje-po-metodi-tancice-nevednosti

Tokrat se v epizodi podcasta Humanistika v pogovoru posvečamo vprašanju, kako uskladiti avtoriteto in svobodo posameznika. Kaja Čebron, dijakinja 4. letnika gimnazije, v pogovoru raziskuje, zakaj je neka oblika oblasti nujna za delovanje družbe, hkrati pa problematizira nevarnost, da avtoriteta preraste v neupravičeno omejevanje svobode.

Epizoda predstavi različna filozofska stališča o svobodi – od determinizma do libertarizma in kompatibilizma – ter razmišlja o pojmu legitimne oblasti. Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med demokracijo in avtokracijo ter vprašanju, zakaj je prav nadzorovana in zakonita avtoriteta pogoj za zaščito človekovih pravic. Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj svoboda brez pravil ni mogoča – in zakaj oblast brez omejitev ogroža prav tisto, kar naj bi varovala.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F. in Vezjak, B. (2008). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.

Our World in Data. (2026). Democracy. https://ourworldindata.org/democracy

Stanford Encyclopedia of Philosophy. (2004). Political authority. https://plato.stanford.edu/entries/authority/

United Nations. (b. d.). Human rights. https://www.un.org/en/global-issues/human-rights

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo enemu osrednjih vprašanj politične filozofije: kako razumeti socialno pravičnost in kakšno vlogo ima pri tem enakost. Gost razprave je Aljaž Smerdel, dijak 4. letnika gimnazije, ki premišljeno poveže klasične filozofske uvide Aristotela z vplivno Rawlsovo teorijo pravičnosti ter jih postavi v kontekst sodobnih družbenih neenakosti.

Epizoda odpira vprašanja, ali je popolna enakost sploh dosegljiva in zaželena, kakšna je razlika med enakostjo možnosti in enakostjo izida ter zakaj formalna enakost pogosto ne zadošča. Poseben poudarek je namenjen izobraževanju kot preizkusnemu kamnu pravične družbe. Gre za poglobljen, a jasen razmislek o tem, kaj pomeni biti pravičen v svetu neenakih izhodišč.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Aristotel. (2016). Nikomahova etika (K. Gantar, prev.). Slovenska matica. (Izvirno delo objavljeno okoli 350 pr. n. št.)

Dečman, M. (b. d.). Pravičnost v izobraževanju (družbene neenakosti in Rawlsova teorija pravičnosti) [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Digitalna knjižnica FDV. [sumljiva povezava odstranjena]

Enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. (b. d.). Liberalizem. https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/liberalizem/

Mirovni inštitut. (2004). Enakost in diskriminacija: Sodobni izzivi za pravosodje. https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/Enakost_in_diskriminacija.pdf

Šola za ravnatelje. (2012). Enake možnosti in družbena (ne)enakost v družbi znanja. https://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-71-8.pdf

Taliaferro, C. (2014). Pravičnost in enakost (T. Tement, prev.). Zofijini.net – Društvo za razvoj humanistike. http://zofijini.net/pravicnost-in-enakost

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se dijak 4. letnika gimnazije Marko Čeligoj Petrić loteva ene najbolj vztrajnih dilem politične in moralne filozofije: ali naj ima prednost svoboda posameznika ali varnost skupnosti. Dijak s pomočjo klasičnih in sodobnih teorij – od Hobbesa, Locka in Milla do Isaiaha Berlina in Michela Foucaulta – premišljuje, zakaj se ljudje delu svoje svobode sploh odpovemo in kje so meje legitimnega nadzora. Posebno pozornost namenja digitalni dobi, panoptizmu in etičnim dilemam kriznih ukrepov, kjer se vprašanje sorazmernosti med varnostjo in svobodo še posebej zaostri.

Epizoda ponuja poglobljen, kritičen in aktualen razmislek o tem, kakšno ceno smo pripravljeni plačati za občutek varnosti – in kaj ob tem tvegamo izgubiti.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Amnesty International. (2023). Nadzor s prepoznavo obrazov: Zakaj mora biti prepovedan v javnih prostorih. https://www.amnesty.org/en

EU. (2024). Uredba o umetni inteligenci – AI Act. https://artificialintelligenceact.eu

Harari, Y. N. (2020, 20. marec). The world after coronavirus. Financial Times. https://www.ft.com/content/19d90308-6858-11ea-a3c9-1fe6fedcca75

Mirovni inštitut. (2024). Meje varnosti: Kako protiteroristična zakonodaja krči civilno svobodo v EU. https://www.mirovni-institut.si/publikacije

Smith, J. (2023). Digitalni nadzor in avtoritarizem: študija kitajskega sistema socialnega kreditiranja. https://www.philjournal.org/digital-surveillance-2023.pdf

Taylor, L. (2022). Tehnologija nadzora po krizah: kako nujni ukrepi postanejo trajni. https://www.ethicsandtech.com/surveillance-after-crises

Zasebnost v dobi algoritmov: Poročilo o vplivu umetne inteligence na osebno avtonomijo. (2023). Privacy International. https://www.privacy-intl.org/reports/algorithms-2023

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo enemu temeljnih pojmov politične in družbene misli: razmerju med narodom in državo. Dijak Ivo Frank s sošolcem Gregorjem Samsa skozi sodobne filozofske in sociološke teorije razišče, ali je narod naravna danost ali zgodovinski konstrukt.

Epizoda predstavi ključne ideje Benedicta Andersona in Ernesta Gellnerja ter razkrije, kako nacionalizem proizvaja občutek pripadnosti, ki ga pogosto dojemamo kot samoumevnega. Dijaka govorita o vlogi jezika, kulture, tiska in zgodovine pri nastanku narodov ter o tem, zakaj narod in država nista nujno isto. Gre za poglobljen, a razumljiv razmislek o identiteti, pripadnosti in političnih skupnostih v sodobnem svetu.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Anderson, B. (2006). Imagined communities: Reflections on the origin and spread of nationalism (Rev. ed.). Verso.

Gellner, E. (1983). Nations and nationalism. Cornell University Press.

Miščevič, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije: Etika in politika. Cankarjeva založba.

Tokrat v epizodi podcasta Humanistika v pogovoru odpiramo eno osrednjih vprašanj sodobnih demokratičnih družb: kako uravnotežiti svobodo posameznika in potrebo po kolektivni varnosti.

Dijakinja Anika Podlogar skozi filozofsko in pravno perspektivo raziskuje, kdaj in zakaj je omejevanje svobode lahko upravičeno. Posebno pozornost epizoda namenja digitalni dobi, kjer se razmerje med zasebnostjo, nadzorom in varnostjo še dodatno zaostruje. V pogovoru razmišljamo o tem, ali je kompromis med svobodo in varnostjo res neizogiben, kje poteka meja legitimnega nadzora ter zakaj je zasebnost ključni prostor za razvoj posameznikove avtonomije.

Epizoda ponuja premišljen in aktualen humanistični vpogled v dilemo, ki zaznamuje naš vsakdan.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Erčulj, M. (2021). Pravica do zasebnosti absolutno javnih oseb v dobi interneta [Magistrsko diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127829

Evropska komisija. (2025). Digitalna načela in pravice. https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/digital-principles

Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2025). Svoboda. Pridobljeno 17. 3. 2026 s https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svoboda

Sovdat, J. (2016). Izbor odločitev: 1991–2015. Ustavno sodišče Republike Slovenije. [sumljiva povezava odstranjena]

Tratar, B. (2017, 21. januar). Kdor podreja svobodo varnosti, je upravičeno suženj. Delo. https://old.delo.si/sobotna/kdor-podreja-svobodo-varnosti-je-upraviceno-suzenj.html

Ustava Republike Slovenije (URS). (1991). Uradni list RS, št. 33/91-I. https://zakonodaja.com/ustava/urs/ii-poglavje-clovekove-pravice-in-temeljne-svoboscine

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo eni najvplivnejših filozofskih teorij 20. stoletja – Rawlsovi teoriji pravičnosti. Izhodišče pogovora je referat dijaka Staša Česna, ki na dostopen in sistematičen način predstavi ključne pojme Rawlsove misli, kot so izvorni položaj, tančica nevednosti in dve načeli pravičnosti.

Epizoda odpira vprašanja o tem, kako bi morala biti družba urejena, da bi bila pravična za vse, zakaj Rawls dopušča družbene neenakosti in pod kakšnimi pogoji so te sploh sprejemljive. Ob tem se dotaknemo tudi pomena teorije za sodobno demokracijo ter najpogostejših kritik Rawlsovega pristopa. Gre za vsebinsko poglobljen, a razumljiv razmislek o razmerju med svobodo, enakostjo in pravičnostjo v sodobni družbi.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2006). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.

Rawls, J. (2003). Pravičnost kot poštenost. Krtina.

Sandel, M. J. (2011). Pravičnost: Kako ravnati prav. Mladinska knjiga.

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se podajamo v razmislek o enem ključnih izzivov sodobnih družb – multikulturni državi. Uli Smerdel, dijakinja 4. letnika gimnazije, raziskuje, kaj multikulturalizem sploh pomeni, zakaj presega zgolj dejstvo kulturne raznolikosti ter kakšno vlogo ima država pri priznavanju identitet in zagotavljanju enakopravnosti. Epizoda odpira vprašanja prednosti in slabosti multikulturalizma, pomena identitete, politike prepoznanja ter vloge izobraževanja in medkulturnega dialoga. Gre za poglobljen, a dostopen pogovor o tem, ali je mogoče razlike živeti kot bogastvo – in pod kakšnimi pogoji.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Lambergar Khatib, M. (2012). Sožitje med kulturami: Poti do medkulturnega dialoga II. Založba Pivec.

Miščević, N. (2002). Filozofija za gimnazije. Mladinska založba.

Vidmar Horvat, K. (2006). Globalna kultura. Študentska založba.

Bratož, M. (n. d.). Multikulturalizem in multikulturne vrednote v skupnem evropskem visokošolskem prostoru [PDF]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Bratoz-Mirna.pdf

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z naslovom O kozmopolitizmu Meggie Novak, dijakinja 4. letnika gimnazije, predstavi kozmopolitsko utopijo kot vizijo sveta, v katerem bi vsi ljudje živeli kot del skupne moralne in politične skupnosti. Pogovor osvetljuje filozofske temelje kozmopolitizma – od antičnih stoikov in Kantove ideje večnega miru do sodobnih mislecev, kot so Nussbaum, Pogge in Habermas.

Osrednji poudarek epizode je vprašanje, ali je kozmopolitska utopija zgolj nedosegljiv ideal ali pa pomembno normativno vodilo pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so neenakost, migracije, podnebne spremembe in kršitve človekovih pravic. Posebno pozornost pogovor namenja vlogi mladih, ki v globaliziranem svetu pogosto delujemo onkraj nacionalnih meja in s svojim angažmajem že udejanjamo nekatere kozmopolitske ideje. Epizoda ponuja kritičen, a navdihujoč razmislek o tem, kako razširiti naš krog moralne odgovornosti v sodobnem svetu.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2016). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.

Miščević, N. (2014). Kozmopolitizem: Moralna teorija v globaliziranem svetu. Krtina.

Pogge, T. (2006). World poverty and human rights. Polity Press. https://www.researchgate.net/publication/228008808_World_Poverty_and_Human_Rights