V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z naslovom Kaj je multikulturalna država? dijakinja 4. letnika gimnazije Lana Bubnič izhaja iz svojega referata, ki ga je pripravila v okviru pouka filozofije in ki obravnava multikulturalizem kot enega osrednjih izzivov sodobnih držav. Pogovor se osredotoča na razliko med navidezno »nevtralno« državo in dejansko pravično ureditvijo, ki aktivno priznava kulturno, jezikovno in narodno raznolikost svojih prebivalcev.

S pomočjo primerov iz prakse, filozofskih utemeljitev (Charles Taylor, John Rawls) in miselnega eksperimenta tančice nevednosti poteka razprava o tem, zakaj enakost pred zakonom še ne pomeni enakosti v resničnem življenju ter zakaj multikulturalna država poleg individualnih pravic priznava tudi kolektivne pravice manjšin. Epizoda odpira vprašanja identitete, vključevanja, pravičnosti in nevarnosti asimilacije ter poslušalce vabi k razmisleku o tem, kako je mogoče v raznolikosti graditi skupno politično skupnost.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2002). Učbenik za filozofijo: Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

Pikalo, J. (2003). Multikulturalizem in vprašanja identitete. Teorija in praksa, 40(1), 108–122. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSAKK1FQ

Hercog, T. (2025). Nevtralnost v mednarodnem pravu: Nevtralnost v Evropi v 21. stoletju (magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92838&lang=slv&prip=rul:26733405:d4

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z naslovom O komunitarizmu Sara Šircelj, dijakinja 4. letnika gimnazije, tematizira komunitarizem kot filozofsko in politično usmeritev, nastalo kot kritika sodobnega individualizma. Pogovor se osredotoča na temeljno idejo, da posameznik svoje vrednote, identiteto in moralna merila oblikuje znotraj skupnosti, ne pa kot povsem samostojen in od družbe ločen subjekt.

S pomočjo misli avtorjev, kot so Alasdair MacIntyre, Charles Taylor in Michael Sandel, dijakinja razpravlja o pomenu skupnih vrednot, solidarnosti in odgovornosti ter o vlogi etike in skupnega dobrega v sodobni družbi. Epizoda odpira tudi kritična vprašanja:

• Kje so meje vpliva skupnosti?
• Kako preprečiti izključevanje manjšin? in
• Kako vzpostaviti ravnotežje med svobodo posameznika in zahtevami skupnosti?

Poslušalec je povabljen k premisleku o tem, kaj pomeni biti član skupnosti in kakšna družbena povezanost je potrebna za pravično in vključujočo družbo.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Strle, A. (2019). Etika in politika. DZS.

Vezjak, B., Kante, B., Klampfer, F., & Miščević, N. (2013). Filozofija za gimnazije. DZS.

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se še malo poglobimo v razmerje med narodom in državo ter v vprašanje, kaj danes sploh pomeni politična pripadnost. Zala Malečkar, dijakinje 4. letnika gimnazije, s sošolko temo naroda in države obravnava skozi prizmo politične filozofije – od antike do sodobnih teorij.

Razprava se dotika klasičnih pogledov Platona in Aristotela na državo kot moralno skupnost, nato pa sledi premiku v liberalno misel, kjer v ospredje stopita posameznikova svoboda in omejena vloga države. Posebna pozornost je namenjena teoriji Johna Rawlsa in njegovi ideji »tančice nevednosti«, ki ponuja iskanje ravnotežja med svobodo, enakostjo in solidarnostjo.

V drugem delu epizode sošolki odpreta eno ključnih vprašanj sodobnosti: kako razlikovati med narodom kot etnično skupnostjo in nacijo kot politično skupnostjo državljanov. Pogovarjata se o problemih nacionalne države, manjšin, priseljevanja ter o ideji ustavnega patriotizma kot možnem odgovoru na izzive pluralnih družb. Epizodo sklene razmislek o tem, zakaj je prihodnost demokratične države odvisna od sposobnosti povezovanja svobode, pravičnosti in občutka skupnosti.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Aristotel. (2002). Nikomahova etika. Slovenska matica.

Habermas, J. (2003). Vključevanje drugega: Študije k politični teoriji. Študentska založba.

Platon. (1976). Država. Cankarjeva založba.

Rawls, J. (2011). Teorija pravičnosti. Društvo za teoretsko psihoanalizo.

Miščević, N., et al. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo temelje pravične družbe skozi prizmo liberalizma in revolucionarne misli enega najvplivnejših filozofov 20. stoletja Johna Rawlsa. Ali je mogoče doseči soglasje o tem, kaj je pravično, če ima vsak posameznik svoje interese?

Z dijakinjo 4. letnika gimnazije Živo Požar Rudolf se pogovarjamo o tem, zakaj liberalizem poleg svobode mišljenja in izražanja potrebuje tudi iskanje ravnotežja med svobodo in enakostjo. Osrednji del pogovora namenjamo znamenitemu utilitarističnemu miselnemu eksperimentu: tančici nevednosti.

V pogovoru boste izvedeli:

• Kaj je tančica nevednosti kot izhodišče? Kako nas zamišljena situacija, v kateri ne poznamo svojega družbenega statusa ali sposobnosti, prisili k nepristranskosti.

• Dve načeli pravičnosti: Zakaj Rawls meni, da so neenakosti dopustne le, če koristijo tistim, ki so v najslabšem položaju.

• Aktualnost teorije danes: Kako nam lahko Rawlsov pristop pomaga pri reševanju sodobnih vprašanj neenakosti in skrbi za najšibkejše člane družbe.

Pridružite se nam pri razmisleku o tem, kako bi oblikovali pravila družbe, če ne bi vedeli, ali se bomo zbudili kot bogati dediči ali kot tisti na robu preživetja.

Ključna misel epizode: Čeprav popolne pravičnosti ni mogoče doseči, nam takšne ideje pomagajo, da se ji približamo.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Miščević, N., Kante, B., Klampfe, F., in Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

Wenar, L. (2008). John Rawls. V E. N. Zalta (ur.), The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Stanford University. https://plato.stanford.edu/entries/rawls

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z naslovom O demokraciji dijakinja Larissa Ozbič (4. letnik gimnazije) izhaja iz svojega referata, ki ga je pripravila za pouk filozofije, v katerem demokracijo obravnava z vidika politične filozofije – od antičnih Aten do sodobnih izzivov predstavniške ureditve. Pogovor se osredotoča na temeljna vprašanja o legitimnosti oblasti, nevarnosti tiranije večine, razmerju med enakostjo in strokovnostjo ter pomenu deliberacije kot jedra demokratičnega procesa. Ob Platonu, Rousseauju, Tocquevillu, Arendt in Habermasu dijakinja s sogovornico razmišlja, zakaj demokracija ni le seštevek glasov, temveč zahteven etični projekt, ki živi le skozi kakovostno javno razpravo, aktivno državljanstvo in spoštovanje pluralnosti. Epizoda odpira tudi razmislek o sodobnem populizmu ter napetem, a ustvarjalnem odnosu med demokracijo in religijo.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Eurozine. (2026). Democracy and philosophy. https://www.eurozine.com/democracy-and-philosophy-6

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2025). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.

Filozofski večer: Religija in demokracija. (n. d.). https://daf.splet.arnes.si/events/event/filozofski-vecer-religija-in-demokracija

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo vprašanje, zakaj demokracije ne moremo razumeti zgolj kot sistema volitev in preštevanja glasov, temveč kot proces skupnega razmišljanja in javne razprave. Izhodišče pogovora je referat dijakinje 4. letnika gimnazije Ajde Jenček, ki demokracijo osvetli skozi pojmovanje deliberacije.

Epizoda predstavi idejo deliberativne demokracije, kot jo razvijajo filozofi, kot so Jürgen Habermas, Hannah Arendt in Amy Gutmann, ter poudari razpravo kot državljansko vrlino. Razmišljamo o tem, zakaj so poslušanje, enakost med razpravljavci in moč argumentov ključni za legitimne politične odločitve.

Poseben poudarek je namenjen tudi sodobnim izzivom demokratične razprave: polarizaciji družbe, vplivu medijev in družbenih omrežij, pomanjkanju časa ter nevarnosti t. i. tiranije večine. Epizoda se zaključi z razmislekom o pomenu vzgoje za razpravo ter o tem, zakaj je sposobnost prisluhniti drugačnemu mnenju ena najzahtevnejših, a hkrati najnujnejših temeljnih praks demokratičnega življenja.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2011). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.

Habermas, J. (1989). Strukturni preobražaj javnosti. ŠOU, Študentska založba.

Zver, K. (2020). Deliberativna demokracija v sodobni politični teoriji (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

V svetu, ki vse bolj poudarja posameznika in njegovo popolno avtonomijo, se sprašujemo: smo res le ločeni otoki ali pa je naša bit neločljivo povezana s skupnostjo? V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z dijakom 4. letnika gimnazije Svitom Širajem raziskujemo komunitarizem – filozofsko smer, ki se je razvila kot kritičen odgovor na prevladujočo tradicijo liberalizma (liberalizem se začne razvijati v času razsvetljenstva v 17. in 18. stoletju z misleci, kot je bil John Locke, v 20. stoletju pa je liberalizem doživel pomemben preporod, zlasti s teorijo pravičnosti Johna Rawlsa).

V pogovoru obravnavamo:

• Posameznik vs. skupnost: Zakaj komunitaristi, kot je Michael Sandel, zavračajo idejo o »neobremenjenem jazu« in trdijo, da nas okolje oblikuje bolj, kot si mislimo.
• Zasebno je družbeno: Kako se naša identiteta in moralne vrednote gradijo skozi dialog z drugimi in tradicijo, v katero smo vpeti.
• Pravice in dolžnosti: Zakaj svoboda ne more obstajati brez odgovornosti do skupnega dobrega, od javnega šolstva do solidarnosti v kriznih časih.
• Kriza sodobne družbe: Ali pretiran individualizem vodi v osamljenost in upad zaupanja v institucije ter kako lahko komunitarni pristop povrne socialni kapital.
• Aktivno državljanstvo: Pomen sodelovanja v demokraciji in nevarnosti politične pasivnosti.

Pridružite se nam pri iskanju ravnotežja med individualnimi pravicami in dolžnostmi do skupnosti, ki nam daje smisel in identiteto.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Etzioni, A. (1993). The spirit of community. Crown Publishers. https://www.basicbooks.com/titles/amitai-etzioni/the-spirit-of-community/9780671885243

Jamnik, A. (2022). Liberalizem, komunitarizem in vprašanje etike. Teološka fakulteta UL. https://www.teof.uni-lj.si/uploads/Prirocniki_e5_AntonJamnik_Liberalizem.pdf

MacIntyre, A. (1981). After virtue. University of Notre Dame Press. https://ndpr.nd.edu/reviews/after-virtue-a-study-in-moral-theory

Mulhall, S., & Swift, A. (1996). Liberals and communitarians. Blackwell. https://global.oup.com/academic/product/liberals-and-communitarians-9780631194446

Putnam, R. D. (2000). Bowling alone: The collapse and revival of American community. Simon & Schuster. https://www.simonandschuster.com/books/Bowling-Alone/Robert-D-Putnam/9780743203043

Sandel, M. J. (1982). Liberalism and the limits of justice. Cambridge University Press. https://www.cambridge.org/core/books/liberalism-and-the-limits-of-justice

Taylor, C. (1989). Sources of the self. Harvard University Press. https://www.hup.harvard.edu/books/9780674824263

V svetu, ki vse bolj poudarja posameznika in njegovo popolno avtonomijo, se sprašujemo: smo res le ločeni otoki ali pa je naša bit neločljivo povezana s skupnostjo? V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z dijakom 4. letnika gimnazije Svitom Širajem raziskujemo komunitarizem – filozofsko smer, ki se je razvila kot kritičen odgovor na prevladujočo tradicijo liberalizma (liberalizem se začne razvijati v času razsvetljenstva v 17. in 18. stoletju z misleci, kot je bil John Locke, v 20. stoletju pa je liberalizem doživel pomemben preporod, zlasti s teorijo pravičnosti Johna Rawlsa).

V pogovoru bomo obravnavali:

Posameznik vs. skupnost: Zakaj komunitaristi, kot je Michael Sandel, zavračajo idejo o »neobremenjenem jazu« in trdijo, da nas okolje oblikuje bolj, kot si mislimo.

• Zasebno je družbeno: Kako se naša identiteta in moralne vrednote gradijo skozi dialog z drugimi in tradicijo, v katero smo vpeti.
• Pravice in dolžnosti: Zakaj svoboda ne more obstajati brez odgovornosti do skupnega dobrega, od javnega šolstva do solidarnosti v kriznih časih.
• Kriza sodobne družbe: Ali pretiran individualizem vodi v osamljenost in upad zaupanja v institucije ter kako lahko komunitarni pristop povrne socialni kapital.
• Aktivno državljanstvo: Pomen sodelovanja v demokraciji in nevarnosti politične pasivnosti.

Pridružite se nam pri iskanju ravnotežja med individualnimi pravicami in dolžnostmi do skupnosti, ki nam daje smisel in identiteto.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Etzioni, A. (1993). The spirit of community. Crown Publishers. https://www.basicbooks.com/titles/amitai-etzioni/the-spirit-of-community/9780671885243

Jamnik, A. (2022). Liberalizem, komunitarizem in vprašanje etike. Teološka fakulteta UL. https://www.teof.uni-lj.si/uploads/Prirocniki_e5_AntonJamnik_Liberalizem.pdf

MacIntyre, A. (1981). After virtue. University of Notre Dame Press. https://ndpr.nd.edu/reviews/after-virtue-a-study-in-moral-theory

Mulhall, S., & Swift, A. (1996). Liberals and communitarians. Blackwell. https://global.oup.com/academic/product/liberals-and-communitarians-9780631194446

Putnam, R. D. (2000). Bowling alone: The collapse and revival of American community. Simon & Schuster. https://www.simonandschuster.com/books/Bowling-Alone/Robert-D-Putnam/9780743203043

Sandel, M. J. (1982). Liberalism and the limits of justice. Cambridge University Press. https://www.cambridge.org/core/books/liberalism-and-the-limits-of-justice

Taylor, C. (1989). Sources of the self. Harvard University Press. https://www.hup.harvard.edu/books/9780674824263

V tokratni oddaji podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo vprašanje pripadnosti skupnosti, ki ostaja eno temeljnih vprašanj filozofije in družboslovja. Skozi pogovor s sošolko Elina Tereze Mihelčič, dijakinja 4. letnika gimnazije, analizira, kaj sploh pomeni biti del naroda in ali je ideja enonacionalne države v sodobnem svetu sploh še vzdržna.

O čem se pogovarjata sošolki?

• Narod kot »zamišljena skupnost«: Zakaj narod ni le naravno dejstvo, temveč rezultat vsakdanjih praks in simbolov, ki nam dajejo občutek povezanosti z ljudmi, ki jih nikoli ne spoznamo osebno?

• Teorije naroda: Pregled razlik med starejšimi pogledi (primordializem in parenializem), ki narode razumejo kot skoraj prirojene kategorije, ter modernizmom, ki trdi, da so narodi relativno nov produkt industrializacije in šolstva.

• Pasti nacionalizma: Razprava o nacionalizmu kot politični teoriji, ki lahko vodi v nevarno delitev med »nami« in »drugimi« ter postane sredstvo politične manipulacije.

• Pomen sobivanja: Zakaj je popolna ločitev med narodi praktično nemogoča in kako lahko prepletenost kultur bogati našo družbo?

Ključno sporočilo

Namesto iskanja popolne narodne enotnosti je v sodobnem svetu nujno spodbujati razumevanje, strpnost in sodelovanje. Nacionalizem sam po sebi ne ponuja zadostnega odgovora na vprašanje pripadnosti; mirna in stabilna družba namreč temelji na spoštovanju raznolikosti.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Miščević, N., Kante, B, Klampfer, F., Vezjak, B. (2025). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga Založba, d. d.

Mlekuž, E. (2023). Narod kot fikcija? [Raziskovalna naloga, Zveza za tehnično kulturo Slovenije]. https://zbirke.zotks.si/2023/resources/SS_filoz_3193.pdf

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo liberalizmu kot eni temeljnih idejno‑političnih usmeritev sodobnih družb. Izhodišče pogovora je referat dijakinje 4. letnika gimnazije Sare Ivančič, ki liberalizem predstavi skozi njegov zgodovinski razvoj, osrednje vrednote ter notranje napetosti.

Razprava se osredotoča na vprašanje svobode, njen odnos do enakosti in socialne pravičnosti ter na različne načine udejanjanja liberalizma na gospodarski, politični, socialni in kulturni ravni. Posebna pozornost je namenjena filozofskima pogledoma Platona in Immanuela Kanta ter pojmu negativne svobode, ki predstavlja eno ključnih teoretskih temeljev liberalne misli.

Epizoda odpira tudi sodobna vprašanja: kako liberalizem odgovarja na družbene neenakosti, kakšne razlike obstajajo znotraj liberalne tradicije ter zakaj so liberalne vrednote v demokratičnih družbah pogosto samoumevne – a hkrati vedno znova izpostavljene izzivom. Pogovor je namenjen dijakom, učiteljem in vsem, ki jih zanima razmislek o svobodi, družbi in skupnem življenju v sodobnem svetu.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

Viri in literatura:

Miščević, N., et al. (2020). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.

Kos, J. (n. d.). Liberalizem. E-enciklopedija Slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/liberalizem

Jamnik, A. (2022). Liberalizem, komunitarizem in vprašanje etike: Priročnik teološke fakultete. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. https://www.teof.uni-lj.si/uploads/Prirocniki_e5_AntonJamnik_Liberalizem.pdf