Ali je politika danes res nevtralno polje enakih možnosti ali pa so njena pravila še vedno pisana po meri moških? V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru gostimo Saro Defrančeski, dijakinjo 4. letnika gimnazije, ki skozi svoj referat raziskuje globine feministične politične teorije. Skupaj bomo prevprašali uveljavljeno ločnico med javnim in zasebnim ter raziskali, zakaj feministična misel vztraja pri kredu, da je »zasebno politično«.

V pogovoru se dotaknemo ključnih tem:

• Onkraj volilne pravice: Zakaj formalna enakopravnost še ne pomeni dejanske moči v družbi.
• Kritika klasične filozofije: Od Rousseaujeve izključitve žensk do odgovora Mary Wollstonecraft.
• Nevidne ovire in »moški klubi«: Kaj so to ornamentalna mesta na volilnih listah in zakaj so ključne funkcije še vedno v rokah moških.
• Strukturni patriarhat: Kako neenaka delitev skrbi za dom in družino neposredno vpliva na politično kariero žensk.
• Pot do pravičnosti: Vloga ženskih kvot, boj proti androcentrizmu in vizija politike, ki vključuje etiko skrbi.

Pridružite se nam v razpravi o tem, kako feminizem ne spreminja le števila žensk v parlamentu, temveč prinaša popolno prevrednotenje politike za boljšo in bolj vključujočo družbo.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Antić Gaber, M., & Jeram, J. (Ur.). (1999). Ženske, politika, demokracija: Za večjo prisotnost žensk v politiki. Urad za žensko politiko.

Antić Gaber, M., & Selišnik, I. (2012). Slovenke na poti do politične emancipacije. Teorija in praksa, 49(2), 241–264. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/tip/tip2012_2_antic-gaber.pdf

Bahovec, E. D. (Ur.). (1993). Od ženskih študij k feministični teoriji. Študentska organizacija Univerze, založniška dejavnost.

RTVSLO. (2022, 19. januar). Ženske v politiki: Od boja za volilno pravico do vodenja države. https://www.rtvslo.si/slovenija/zgodovina/zenske-v-politiki-od-boja-za-volilno-pravico-do-vodenja-drzave/614749

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo bistvo in etične izzive demokracije, ki jo v osnovi razumemo kot "vladavino ljudstva". Skozi filozofsko optiko analiziramo, zakaj preprosto seštevanje glasov in nepristranski postopki niso vedno jamstvo za pravične ali učinkovite rešitve.

Osrednji del pogovora namenjamo tiraniji večine, na katero je opozarjal že Alexis de Tocqueville. Razpravljamo o nujnosti liberalnih načel, ki v sodobnih demokracijah služijo kot ključna varovalka za zaščito pravic posameznikov in manjšin. otaknemo se tudi klasične Platonove kritike in njegove prispodobe o ladji, ki odpira vprašanje: ali bi morali o kompleksnih vprašanjih odločati vsi ali le strokovnjaki (tehnokracija)?

Epizodo zaključujemo s primerjavo med neposredno in danes prevladujočo predstavniško demokracijo. Analiziramo pasti volilnih sistemov, kjer volivci pogosto kupujejo "mačka v žaklju", in poudarjamo pomen aktivne ter obveščene javnosti za ohranjanje človekovega dostojanstva.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Balanč, K. (2021). Nazaj k Platonu. Homo politikus. https://homopolitikus.si/nazaj-k-platonu/

Miščević, N., Kante, B., Šlibar, N. in Zabel, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (b. d.). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=apatija&hs=1

Tocqueville, A. (b. d.). O demokraciji v Ameriki.

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru, ki nastaja na Šolskem centru Postojna, dijak 4. letnika gimnazijie Lovro Zalar predstavi zgodovino ene najstarejših in hkrati najaktualnejših filozofskih disciplin - politične filozofije. To je področje vednosti, ki se sprašuje o temeljih našega skupnega življenja – o tem, kaj je pravičnost, zakaj sploh potrebujemo državo, kakšna je dobra oblast, kaj pomeni svoboda in kako razumeti moč, oblast ter odgovornost.

Politična filozofija ni le zgodovina idej, temveč živa razprava, ki sega od Platona in Aristotela do sodobnih teorij demokracije, človekovih pravic in družbene pravičnosti. V tem podcastu raziskujemo mislece, ki so oblikovali način, kako razmišljamo o politiki, ter ideje, ki še danes vplivajo na naše družbe, institucije in vsakdanje odločitve.

Pridružite se nam na potovanju skozi ključne koncepte, prelomne trenutke in velike debate, ki so zaznamovale tisočletje političnega mišljenja – in še vedno oblikujejo svet, v katerem živimo.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Kant, I. (2006). Zgodovinsko-politični spisi. Založba ZRC.

Kymlicka, W. (2005). Sodobna politična filozofija: Uvod. Krtina.

Prunk, J. (1998). Zgodovina slovenske politične misli. Mladinska knjiga.

V novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru, ki nastaja na Šolskem centru Postojna, se potapljamo v vprašanje, ki pogosto polni naslovnice, a le redko dobi poglobljen odgovor: So mladi danes zares politično apatični?

Je generacija med 15. in 29. letom resnično brezbrižna do javnih zadev (res publica) ali pa gre morda za globljo odtujenost od institucij, ki mlade ne nagovarjajo več?

V tokratni oddaji bomo skozi prizmo politične filozofije raziskali:

• Kaj sploh pomeni biti politični subjekt in kako slovenska zakonodaja definira mladinski sektor?

• Ali nizka volilna udeležba pomeni konec državljanjskega aktivizma mladih ali zgolj spremembo načinov politične participacije?

• Kaj pomeni razpetost sodobne generacije mladih – od radikalnih zasedb fakultet do opaznega konservativnega obrata?

Pridruži se nam pri prevpraševanju meja med apatijo, odtujenostjo in aktivnim uresničevanjem politične participacije in svobode mladih v sodobni družbi.

Avtorica epizode je dijakinja 4. letnika gimnazije Maja Hren, mentor pa učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Farthing, R. (2012). Why youth participation? Some justifications and critiques of youth participation using New Labour’s youth policies as a case study. Youth & Policy, 97 (109), 72–97. https://www.youthandpolicy.org/wp-content/uploads/2017/06/farthing_why_youth_participation.pdf

Kirbiš, A. (2023). Politična participacija slovenske mladine v zadnjih treh desetletjih. Mladje (43), 25–27. https://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Publikacije/Mladje/Mladje%202023_%C5%A1tevilka%2043_splet.pdf

Nebec, J. (2025, 20. februar). Stranka Prerod o vlogi mladih: »Politična apatija ni naravna lastnost mladih«. Student.si. https://www.student.si/izpostavljeno/politika/stranka-prerod-o-vlogi-mladih-politicna-apatija-ni-naravna-lastnost-mladih/

Pavlin, M. (2022, 20. februar). Kako bi kandidati aktivirali mlade? 'Ne smejo biti le nemi opazovalci'. 24ur.com. https://www.24ur.com/novice/volitve/predsedniske-volitve-2022/mladi-in-politika.html

Slovar slovenskega knjižnega jezika. (b. d.). Apatija. Pridobljeno 20. februarja 2026 s https://www.google.com/search?q=https://fran.si/iskanje%3FView%3D1%26Query%3Dapatija

T. B. (2026, 20. februar). Mladi vedno bolj politično aktivni in konservativni. Nova24TV. https://nova24tv.si/mladi-vedno-bolj-politicno-aktivni-nagibajo-se-v-desno

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se pogovarjamo o vplivu, ki ga imajo mediji v današnji družbi, in o vplivu politike na medije. V središču razprave stoji vprašanje razmerja med resnico, oblastjo in javnim mnenjem. S tovrstnimi temami smo se ukvarjali pri pouku filozofije v okviru obravnave politične filozofije.

Avtor epizode je dijak 4. letnika gimnazije Marko Hrvatin, mentor pa učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., in Vezjak, B. (2020). Filozofija za gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Splichal, S. (2020). Javnost, mediji, oblast. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Splichal, S. (2020). Premisleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. URL: https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/premisleki-o-prihodnosti-javnih-medijev---za-web.pdf?sfvrsn=2

Trnavčevič, A. (2006). Sodelovanje z okoljem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. URL: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-AEH33QEY/32d59cff-4e95-48e0-bc75-44eb3ac08be5/PDF

V novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru obravnavamo temo o družbenih različnostih in neenakostih ter družbenem statusu oziroma položaju posameznika ali skupine na družbeni lestvici.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri in literatura:

Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A (2025). Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. Ljubljana: DZS.

** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

Pozdravljen v novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru. Tokrat sta se Kristina in Peter, dijaka 4. letnika gimnazije, dotaknila dogodkov, ki so 28. februarja 2026, pretresli svet – govorita o ameriško-izraelskem napadu na Iran.

Pri pripravi scenarija smo uporabili informacije iz spodaj navedenega YouTube posnetka, v katerem Richard D. Wolff analizira širši zgodovinski in ekonomski kontekst ameriško-izraelskega napada na Iran.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Vir:

Wolff, Richard D. (2026). Wolff Responds: "Iran!: Another War Likely Lost" Dated March 4, 2026 [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=9dMhtpUyJdk

** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se Ana in Luka, dijaka 4. letnika gimnazije, pogovarjata o tem, kako napisati dober šolski esej. Pogovor temelji na nasvetih iz štirih video vodičev.

V pogovoru so zajete sledeče teme:

• Pomen strukturiranega pristopa k pisanju eseja
• Kako oblikovati glavni argument in premise, tj. predpostavke, vključno s potlačenimi premisami
• Pomembnost obravnave najmočnejših protiargumentov
• Napake, ki se jim je treba izogniti (povzemanje, pretirana uporaba citatov, definicije iz slovarja)
• Pomen načrtovanja in pregledovanja osnutkov
• Pravilna uporaba citatov (krajši citati so boljši, vedno razloži kontekst)

Upamo, da ti bo pogovor všeč.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Viri:

1. Cullison, Andrew. (2011). Present, Explain, and Evaluate, SUNY Fredonia [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=glu3QCi8Wjk
2. deLaplante, Kevin. (2009). How to Write a Good Argumentative Essay: Logical Structure [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=tAmgEa1B1vI
3. Tichenor, Seth. (2013). Beginners Guide to Writing Philosophy, Do’s and Don’ts [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=v3dm9UiUU70
4. Zontul Films. (2011). How to Writea Good Essay [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=liyFKUFCQno

** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

Poslušaš podcast Šolskega centra Postojna Humanistika v pogovoru.

To je prostor, kjer dijaki skupaj z mentorji razmišljajo o temeljnih vprašanjih človeka in družbe. S pomočjo filozofije, sociologije in drugih humanističnih oziroma družboslovnih ved odpirajo teme, ki niso pomembne le pri pouku, temveč tudi v vsakdanjem življenju: svoboda in odgovornost, resnica in mnenje, družba in posameznik, moč, identiteta ter vloga mladih v javnem prostoru.

Podcast ni namenjen podajanju gotovih odgovorov, temveč razvijanju kritičnega mišljenja, argumentiranega dialoga in odgovornega javnega govora.

Če te zanima, kaj mladi razmišljajo in kako razmišljajo o svetu, v katerem živijo, vabljen/vabljena k poslušanju.

---

* Mentor podcasta Humanistika v pogovoru je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

Kakšno je pravilno razmerje med izpolnjevanjem moralnihdolžnosti in zadovoljevanjem lastnih želja in nagnjenj?

Ali je moralno ravnanje nekaj, kar nam mora biti všeč – ali ravno nasprotno, nekaj, kar pogosto zahteva odpoved ugodju?

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru razmišljamo o napetosti med dolžnostjo in željo ter primerjamo različne filozofske odgovore na vprašanje, kaj daje dejanjem moralno vrednost.

Epizoda je povabilo k razmisleku, ne k hitrim odgovorom.

Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

- - -

* Vir vsebine epizode:

Miščević, N. idr. (2025). Filozofija za gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.