Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je pisateljica in nekdanja prevajalka Agata Tomažič, katere pred kratkim izdani roman Ušabti (Goga) je bil rdeča nit pogovora. Robert Obrh je leni in neumni kriminalist, ki mu je bil dodeljen primer izginotja lestve znanega srčnega kirurga, zdaj že upokojenca, Vladimirja Baumgartna. Na videz nepomemben primer doživi preobrat, ko doktor kriminalistu zaupa, da ga nekdo želi ubiti, a mu vseeno ne želi izdati koga ima na sumu. Tako se kriminalist Obrh znajde v uganki, ki ji ni videti ne konca ne kraja, poskuša pa jo reševati z obsežnimi pogovori z doktorjem. Vladimir popelje zmedenega kriminalista skozi svojo življenjsko zgodbo in ga poskuša pripraviti do tega, da začne razmišljati s svojo glavo in da bi postavljal pomembna vprašanja. Avtorica je v pogovoru z Živo Anderluh razkrila, kako je knjiga nastajala, kakšni osebnosti sta zares dr. Baumgarten in Obrh ter kaj je v resnici v ozadju problema, s katerim se spopada kriminalist. Pogovor pa prav tako odgovarja na vprašanja, kdo so bili "neuvrščeni", ali se je mogoče povzpeti po družbeni lestvici in, seveda, zakaj je naslov romana ravno Ušabti. Prisrčno vabljeni k poslušanju.

V tokratni epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige gostim pisateljico, prevajalko in literarno kritičarko Tino Vrščaj, avtorico dela Na Klancu. Roman je bil nagrajen z modro ptico ter nominiran za kresnika leta 2023, izbran pa je bil za maturitetno delo v šolskem letu 2025/26. Glavna junakinja Eva živi na Klancu z majhnima hčerkama in s čustveno odsotnim možem. Eva je sicer brezposelna, a predana mati; njeno nasprotje, mož Gregor, sicer preživlja družino, to pa je tudi vse. Vse večja gmotna kriza, Evino neuspešno iskanje službe in »spodrsljaj na balkonu« so predmet vedno novih nesoglasij med zakoncema. Vse se obrne na glavo, ko se Evin mož Gregor odloči brez slovesa zapustiti svoje punce in še nerojenega otroka. Tako se Eva znajde brez strehe nad glavo z živahnima otrokoma in s tretjim na poti, zato išče nove začetke v Ljubljani. Med drugim je pripravljena oživiti odnos s svojo mamo. Beseda v epizodi je tekla o nastanku romana ter o pisateljičinem zajemanju snovi tudi iz lastnih življenjskih izkušenj. Dotaknili sva se okolijske tematike ter se spraševali kako »omrežen« je človek dandanes, saj nas naši bubiji (tako so v knjigi imenovani mobilni telefoni) spremljajo na vsakem koraku. Prav tako sva komentirali vzgojo in partnerski odnos v današnji družbi. Vljudno vabljeni k poslušanju.

Tokrat sem v podkastu gostil Zorana Smiljanića, avtorja stripa Fritz Lang: Ljutomer-Berlin-Hollywood. Z Zoranom sva se pogovarjala o njegovi striparski poti in dolgotrajni ljubezni do filma. Spregovorila sva o slovenski stripovski sceni in oba pozdravila pozitivne trende, tudi večje vključenost ženskih ustvarjalk in bralk. Seveda pa nisva mogla iti mimo glavnega »junaka« stripa, Fritza Langa in njegove življenjske zgodbe. Govorila sva o njegovem bivanju v Sloveniji, o karieri v Evropi in Ameriki ter njegovi izkušnji s cenzuro in pritiski na umetniško svobodo, tako s strani oblasti kot kapitala. Omenila sva tudi, da sta denar in profitabilnost vse pomembnejša kot umetniška vrednost, kar se zažira tako v film kot strip. Na koncu pa je beseda tekla še o povečanih pritiskih na umetnike, ki jih na žalost opažamo dandanes. Zelo priporočam poslušanje zanimivega pogovora s super sogovornikom.

Nova epizoda podkasta prinaša tudi nove izkušnje. Tokrat sva se z gostom, ddr. Markom Pavliho pogovarjala kar na daljavo, jaz sem bila v ljubljanskem studiu, on pa v koprskem! Predavatelj na Fakulteti za pomorstvo, pisatelj, pravnik in esejist je namreč izdal svoj prvi roman z naslovom Potop. V njem Robert, na kratko Robi, organizira tabor za navdušene potapljače iz vseh starostnih skupin. Nanj se prijavita mlada zaljubljenca Kris in Ajša, ki si od samega tabora obetata še nekaj več. Na žalost ne gre vse po načrtih, in nesreča, ki se zgodi, privede do potapljanja v globljo zavest junakov ter kopico izpovedi. Beseda je poleg tematike romana tekla o vzgoji otrok in vrednotah, z Markom pa sva se potopila tudi v debato o svetu umetne inteligence. Načitan gost me je navdušil s pripovedovanji o vseh svojih izkušnjah in z modrostjo pisatelja Paola Coelha, zato verjamem, da bo tudi vas. Vljudno vabljeni k poslušanju.

Avtor fotografije je Daniel Matič.

Gostja tokratne epizode je novinarka in diplomirana kulturologinja Petra Julia Ujawe. Glavna junakinja njenega prvega romana z naslovom Najboljše šele pride je Kristina Zupančič, na videz povsem povprečna ženska, ki je celotno življenje živela po pričakovanjih drugih. Študij ekonomije se ji je zdel kot ''varna'' izbira, nato pa je leta pogrevala stol na davčnem uradu. Prav tako je za partnerja izbrala Gorana, ki ji je ponujal roko stabilnosti, a je bil hkrati manipulativen in težaven. Med hojo proti oltarju ugotovi, da hodi naproti življenju, katerega noče, zato z moškim, ki ga je ravnokar spoznala, pobegne s svoje lastne poroke. Sledi množica dogodkov in situacij, ko Kristina spoznava, kdo je ona in kaj si želi delati v življenju. S pisateljico komentiramo Kristinine odločitve in kakšen odnos je imel zaročenec Goran do nje. Petra je poudarila, da se veliko žensk ne zaveda, da so v podobni situaciji, in dodala, da se ji je že oglasila bralka, ki se je prepoznala v zapisanem. Prav tako s pisateljico ugotovimo, da ima družina zelo pomembno vlogo pri podpori posameznika, da se postavi na noge. Nenazadnje pa beseda nanese tudi na pogovor o Hollywoodu. Vljudno vabljeni k poslušanju.

Foto: Živa Anderluh

Tokrat sem gostil Borisa Kolarja, čigar roman O vinu, kozah in drugih prevarah pripoveduje zgodbo avignonskega škofa Yvesa, ki ima v svojih kleteh najboljše vino v krščanskem svetu. Ko pa mu čarovnica Aicelina vino prekolne in dobi okus po kozji scalini, se začne dolgotrajno in zapleteno iskanje zdravila za to hudo prekletstvo. Avtor mi je zaupal, kako je sploh zašel v pisateljske vode, pa zanimivo prigodo, ki je navdahnila zgodbo, ter kateri sta njegovi najljubši sorti jabolk in hrušk glede na to, da ima sadovnjak. Govorila sva tudi o zgodovini 13. stoletja, ki je polno tragičnih, nepoznanih zgodb, o družbeni situaciji, o nesmiselnem ravnanju cerkve v zgodovini in o prevarah, bolj ali manj očitnih, ki jih je v knjigi na pretek.

Gostja tokratne epizode je pisateljica Samanta Hadžić Žavski, poročena Kranjčec. Rdeča nit najinega pogovora je bil njen zadnji roman Še en vdih, v katerem se glavna junakinja sooča z boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Po dolgem času zanikanja diagnoze se Karmen začne spraševati o smislu njenega življenja, pomembnosti odnosov in kako je pred nekaj leti njen mož izginil brez sledu. Dotaknili sva se tem, kot so vzgoja otrok, soočanje z težkimi boleznimi, avtorica pa je predala tudi osebno izkušnjo, ki jo je imela kot asistentka osebi z ALS, in svoje nasvete za veselo in dolgo partnersko življenje. Ugotovili sva, da kadar ljudje vedo, da bodo umrli, si želijo živeti in zato nagovarjava vse poslušalce, da uživate v vsakem trenutku.

Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico.

Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.

V tokratni epizodi podkasta sem gostila pisateljico in nekdanjo profesorico angleščine Bernardo Mrak Kosel. Najin pogovor je temeljil na njeni zbirki kratkih zgodb Nevidne ženske, že tretjem avtoričinem literarnem delu. V tej zbirki zgodbe žensk, ki so bile zaradi različnih okoliščin potisnjene na rob družbe, osvetljuje tako pretekle kot sodobne družbene izzive. Dotaknili sva se tem, kot so nezaželena nosečnost, nasilni partnerji in varanje. V pogovoru sva raziskovali, kako se je spreminjal odnos družbe do žensk, ali je splav temeljna ženska pravica in kako nezvestoba vpliva na razmerja. Pisateljica je z nami delila tudi spomine na svoja dijaška leta. Prisrčno vabljeni k poslušanju!

Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Tino Perić, avtorico romana Ćrtice. Roman pripoveduje zgodbo o odraščanju deklice Mije, ki se skupaj z družino spopada s posledicami izbrisa očeta. S Tino sva se pogovarjala o procesu pisanja literarnega prvenca in zahtevnosti le tega, sploh ker je knjiga zelo osebna in ker govori o tako težki izkušnji. Izpostavila sva pomembnost jezika v knjigi, ki nam zelo dobro približa like, jih naredi bolj realne in nam pomaga, da se poistovetimo z njimi. Pogovarjala sva se tudi o stanju slovenske družbe v povezavi z izbrisanimi in priseljenci ter se navezala tudi na stanje drugod po svetu. Na koncu sva oba izpostavila tudi, kako pomembno je, da se avtorjev, ki pišejo o izbrisu, priseljencih in drugih perečih temah, ne definira izključno s tem, saj je to le del njihovih kompleksnih življenj. Zelo priporočam poslušanje podkasta z res zelo dobro, zanimivo in zabavno gostjo.