Jabolka, hruške in knjige

Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je Igor Harb, filmski kritik in prevajalec znanstvene fantastike, ki je pred kratkim izdal svoj romaneskni prvenec Ko zemlja zdrsne za obzorje. Delo opisuje svet v prihodnosti, v katerem je človeštvo začelo s kolonizacijo vesolja: gradi postaje na Luni in Marsu ter usposablja velike množice ljudi za delo in raziskovanje v vesolju. Med njimi se znajde tudi Frank Beddoe, arheolog v Egiptu, ko ga »ugrabi« Julija Perun in ga odpelje v planiško zvezdno mesto, kjer se skupaj pripravljata na polet v vesolje. Julija, ki je že bila v vesolju, Franka mentorira, med njima pa se počasi začne tkati posebna vez, ki sčasoma preraste v nekaj več. Skupaj poletita v vesolje, kjer pa se – na žalost – njune poti ločijo. Avtor je idejo za roman dobil med prevajanjem znanstvenofantastičnih del, pri pisanju pa so mu pomagali tudi filmi in tečaj pisanja ljubezenskih romanov. Igor Harb je v pogovoru z Živo Anderluh izrazil veliko veselje do kombiniranja različnih žanrov ter ob tem namignil, kam bo Julijo in Franka poneslo v naslednjih dveh delih trilogije. Vljudno vabljeni k poslušanju!

Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je pisateljica Mirana Likar, ki je konec leta 2025 pri založbi Miš objavila zbirko kratkih zgodb V moji omari. V njej smo priča ustvarjalki zrelih let, ki ob večerih prebira knjigo Sto, Vodnik po stvareh, ki jih mora imeti vsaka ženska s stilom. Branje jo popelje v svet zgodb, spletenih okoli predmetov iz njene mladosti, ob tem pa se razkrivajo pripovedovalkini strahovi, razočaranja, pa tudi prijetni trenutki. Izhodišče pripovedi postanejo predmeti, ki jih najdemo v omarah (čipkasto spodnje perilo, mala črna obleka, svilena ruta…), ti pa so prežeti z obilico spominov.

Mirana nam je v pogovoru zaupala, kako so zgodbe nastajale in kako poteka izdaja knjige pri založbi ter kakšno vlogo ima literatura v sodobni družbi. Dotaknili smo se tudi vprašanja, kaj je njena temeljna naloga. Po avtoričinem mnenju vsak bralec glede na svojo starost, življenjske izkušnje in okolje iz knjige izlušči drugačno sporočilo, literatura pa ni namenjena zgolj vzgoji, temveč odpira prostor za razmislek, doživljanje in osebno interpretacijo.

Vljudno vabljeni k poslušanju!

Gostja tokratne epizode je Simona Semenič, vsestranska ustvarjalka in avtorica romana Bes te lopi, prvega dela trilogije Bes te lopi. Roman je postavljen v tri svetove: v srednji vek v obdobju pokristjanjevanja, v sodobni svet v obdobju kovida in še v tretjo, fantazijsko dimenzijo. Avtor pogovora Jan Stergar se je v svoji zadnji epizodi z avtorico romana Simono Semenič med drugim pogovarjal o privlačnosti fantazijskega žanra (ali res služi le kot odmik od realnosti?) in o jeziku v romanu – avtorica mu je namreč namenila ogromno truda, rezultat katerega pa je izredno dobro zadet sleng in register mladih. Oboje nam s svojo avtentičnostjo še bolj omogoča, da se v knjigo potopimo in z njo poistovetimo.

Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je Viktor Benčan, avtor zbirke kratkih zgodb Analogna generacija (Pretežno odporna proti življenju). V njej avtor hudomušno opisuje prigode iz otroštva in mladosti — od podenja okoli blokov do prvih služb, prigod s profesorji in osvajanje punc. Ob tem poudarja, da je več časa preživel zunaj, v družbi vrstnikov; tako so se mladi učili komunikacije, prijateljstva in reševanja konfliktov. Beseda je tekla tudi o mlajših generacijah, ki so se rodile z mobilnimi napravami v zibelki in teh privilegijev nimajo; pri njih je začutiti večjo odtujenost, manj so pripravljeni na življenje, a kljub temu jih učitelji vztrajno utrjujejo. Vljudno vabljeni k poslušanju!

Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirani pravnik Sergej Curanović, rdeča nit pogovora pa njegov prvi roman Dete iz gozda. Pisatelj je pojasnil, da se roman bere na dveh ravneh. Prva se odvija v preteklosti in spremlja pripovedovalčevega pradedka, policijskega inšpektorja, ki raziskuje izginotje profesorja G. ter s pomočjo njegovega dnevnika naleti tudi na skrivnostno dete v gozdu. Druga raven je postavljena v sedanjost in sledi pravniku srednjih let, ki se kot tujec vrne v domovino svojih prednikov, da bi prodal del dediščine. Njegove načrte prekrižata odkritje pradedkovega dnevnika in zaplet s kustosinjo v muzeju. Med njima se razvije ljubezensko razmerje, v katerem na dan pridejo številne skrivnosti – tako iz njune skupne preteklosti kot tudi širše družinske zgodbe. Šokantno odkrijeta, da sta v resnici v sorodu, kljub temu pa ju poveže tudi iskanje resnice. Skupaj celo najdeta dete iz gozda in ga posvojita, kar njuno zgodbo še dodatno poglobi in zaplete. Napetost v romanu se še stopnjuje z vstopom t. i. nemih – skrivnostne skupnosti, skoraj kulta ljudi, ki živijo v gozdu in s svojimi nenavadnimi dejanji burijo duhove med prebivalci mesta. Njihova navzočnost odpira nova vprašanja in dodatno zabriše mejo med resnico in domišljijo. Pisatelj je v pogovoru z Živo Anderluh razkril, kaj je želel s knjigo sporočiti, ter spregovoril o svojem pisateljskem slogu in moči neizrekljivega. Roman namreč temelji na skrivnostih in polovičnih resnicah, ki jih liki postopoma razkrivajo – a hkrati opozarja, da je za nekatere stvari morda bolje, če ostanejo neizrečene. Vljudno vabljeni k poslušanju!

Foto: Maja Žvokelj

Gostja podkasta in avtorja epizode Jana Stergarja je Eva Mahkovic, pisateljica, dramaturginja, samooklicana sovražnica poletja in avtorica knjige Pogovori z bogom (No!Press). Pogovori z Bogom nas peljejo od globalnega segrevanja in vpliva na naše življenje pa do požara v družinski hiši na božični večer in vseh posledic tega dogodka. Podkast se je odprl s temo Evinega vsakdana in življenja v Ljubljani, ki prenese vse: od lepot mestnega vrveža, zelenja in narave ter prelepih pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe pa do grdob onesnaženja, betonizacije in negativnega vpliva na živali, med drugim tudi na lokalno ptičjo populacijo, katerih trupla Eva rada »pokoplje«. Pogovor je tekel še o avtoričinem spopadanju s travmatično izkušnjo in na videz vse bližjem propadu sveta ter o veri v Boga in o veri v človeštvo. Na koncu pa so se kljub vsemu našli tudi razlogi za optimističen pogled na prihodnost.

Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirana filozofinja in sociologinja kulture Nadja Ebner, avtorica romana Kako pokopati mamo, ki je še živa? (Primus), o katerem je tudi tekel pogovor. Glavna junakinja romana ima kompleksen odnos s svojo mamo, ki naj bi jo vzgajala v "bolj svobodnem duhu", v resnici pa je povzročila hčerki velike stiske, jo emocionalno izsiljevala in ji nevede velikokrat neverbalno pokazala, da jo v življenju pozornost moških bolj zadovoljuje kakor lastna hčerka. Njun odnos se z leti, ko mama vse bolj podlega odvisnosti za alkoholom, še poslabša. Zato se junakinja, zdaj že mama skoraj najstnice, odloči, da mora svoje življenje spremeniti, predvsem izboljšati odnos z lastno hčerko in začne obiskovati terapijo. Tekom večletnih seans se tako končno zave, kaj so njene otroške travme ter kako jih odpraviti oziroma nadzirati. Ob tej zgodbi se je porajalo vprašanje, koliko je vredno potrpeti v odnosu s težavnim staršem, predvsem pa do katere mere jim brezpogojno pomagati kljub njihovim izpadom, nejevolji in nepripravljenosti do sodelovanja. Naučeni smo namreč, da so starši avtoriteta, kateri naj ne bi kljubovali. Prav tako je bila omenjena tema alkoholizma, pereče tematike tako v svetu kot v Sloveniji. Veliko družin razpade ali živijo v stiski ravno zaradi vinjenih staršev. Zanimiv pomislek avtorice pa je, da načeloma ljudje niso fizično odvisni od alkohola, so pa odvisni od njega psihološko. Vljudno vabljeni k poslušanju.

Gost Jana Stergarja v novi epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige je Miloš Kosec, avtor knjige Enfilade (No!Press, 2024). Pogovor teče o zgodovini arhitekture, stanovanj, bivanja in o tem, kako so bile urbana zasnova in zgradbe orodje moči v rokah lastnikov ali snovalcev. Miloš Kosec tako v knjigi kot v pogovoru razkrije ogromno podrobnosti, ki ubežijo očem neukih posameznikov. Zelo priporočamo izredno zanimiv pogovor in branje knjige, ki odpira ogromno enfilad v nadaljnje razmišljanje.

Foto: Natasha LaForce

Gostja v tokratni epizodi je Katarina Šeme, jamarka, striparka in avtorica stripa Iz jame, ki je prejel nagrado zlatirepec za najboljši strip za odrasle. Strip pripoveduje zgodbo o zahtevni intervenciji in reševanju jamarke iz Vranjedolske jame; sodelovala je tudi Katarina, dodatni perspektivi pa sta prispevala še dva člana reševalne ekipe. Katarina je med drugim govorila o pomislekih, ki jih je imela, preden se je odločila ustvariti strip, o psihični zahtevnosti jamarskega reševanja ter o stanju stripa v Sloveniji. Z njo se pogovarja Jan Stergar. Priporočamo poslušanje.

Gostja tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je pisateljica in nekdanja prevajalka Agata Tomažič, katere pred kratkim izdani roman Ušabti (Goga) je bil rdeča nit pogovora. Robert Obrh je leni in neumni kriminalist, ki mu je bil dodeljen primer izginotja lestve znanega srčnega kirurga, zdaj že upokojenca, Vladimirja Baumgartna. Na videz nepomemben primer doživi preobrat, ko doktor kriminalistu zaupa, da ga nekdo želi ubiti, a mu vseeno ne želi izdati koga ima na sumu. Tako se kriminalist Obrh znajde v uganki, ki ji ni videti ne konca ne kraja, poskuša pa jo reševati z obsežnimi pogovori z doktorjem. Vladimir popelje zmedenega kriminalista skozi svojo življenjsko zgodbo in ga poskuša pripraviti do tega, da začne razmišljati s svojo glavo in da bi postavljal pomembna vprašanja. Avtorica je v pogovoru z Živo Anderluh razkrila, kako je knjiga nastajala, kakšni osebnosti sta zares dr. Baumgarten in Obrh ter kaj je v resnici v ozadju problema, s katerim se spopada kriminalist. Pogovor pa prav tako odgovarja na vprašanja, kdo so bili "neuvrščeni", ali se je mogoče povzpeti po družbeni lestvici in, seveda, zakaj je naslov romana ravno Ušabti. Prisrčno vabljeni k poslušanju.