In je prišlo. Zadnje jutro tega leta. Ne bi vas rad, spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci, prebujal s pozivi k ocenjevanju iztekajočega se leta, še manj s strašenjem, kaj nas čaka v novem. Le spodbudil bi vas, da prav to jutro vzamemo v roke in iz njega naredimo kaj dobrega kot popotnico v novo leto.

Nekateri imamo več lepih spominov, drugi imate več težkih, grenkih spominov. Za vse se bo koledar nocoj enako obrnil. Kljub vsem mogočim željam, ki nam jih bodo izrekli drugi, bo jutrišnje jutro odvisno od nas samih. Kaj želimo ponesti s sabo? Lahko vlečemo kot težko breme letošnje neuspehe, razočaranja, trenutke trpljenja, ali pa se zavestno potrudimo in poiščemo trenutke, ki so nas razveselili, utrdili, pomirili, napolnili. Vsega tega smo bili deležni v zadnjih dneh. Zvečer, na silvestrovo, bo polno takih besed, ki bodo hotele obračunati za nazaj in napovedovati za naprej. Ne rečem, da tega ni treba. Pametno je potegniti črto za preteklim in sanjati o prihodnosti. A danes je zadnji dan leta. Da bi šel ta mimo le s premlevanjem preteklosti ali prihodnosti, ga je škoda. S toliko ljudmi se bomo srečali, s toliko podelili dobre želje, se poveselili ali potožili in vse to naj bi pustili, da se izgubi nekje v preteklem ali še ne začetem?

Silvestrovo ima ime po papežu sv. Silvestru, ki je vodil Cerkev v obdobju cesarja Konstantina. Sam je še doživel preganjanje, ko pa je vodil rimsko Cerkev, je dobilo krščanstvo popolno svobodo in velik vpliv. Naredil je veliko, v raznih legendah so mu pripisovali take ali drugačne čudeže. Kljub vsemu je ostal v spominu množice zaradi svoje človeškosti. Ljudje so ga začeli častiti, ker jim je bil blizu. Čutili so, da ga skrbi zanje in da je poskušal poskrbeti za njihovo dobro. Izrekal je besede, za katerimi so stala dejanja. Beseda Boga se je po njem učlovečila, zaživela tako, da so jo vsi lahko čutili.

Pogosto na ta zadnji dan slišimo visokoleteče besede, ki natančno ocenjujejo preteklo in z gotovostjo napovedujejo prihodnost. Vprašanje je, kaj stoji za tem. Če pa srečamo človeka, ki se nas razveseli, ki si vzame čas za nas, ki se mu nikamor ne mudi in ki nas ne mori ne z včerajšnjim dnem niti z jutrišnjim, ampak nam preprosto prisluhne, se nam trenutek napolni, dobi svoj pravi pomen. Ob vsej noriji današnjega dne tudi mi lahko s pozornostjo do vsakogar, ki ga srečamo, dopolnimo polnost letošnjega leta. Naj bo pogled na letnico 2019 vsaj komu lažji in radostnejši prav zaradi današnjega dne in moje nedeljene pozornosti do njega.