Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Zeleni dogovor, oziroma prehod k bolj zdravemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu Evropske Unije, ki ga Evropska komisija označuje za temelj evropskega zelenega dogovora temelji na strategiji Od vil do vilic in z njo tesno povezani strategiji Biotske raznovrstnosti, a ob vsem tem se po Evropi dogajajo kmečki protesti.
Tem vprašanjem smo se posvetili tudi v današnji nedeljski kmetijski oddaji, v kateri smo gostili Andreja Jereba, strokovnjaka iz podjetja PetRa molzna tehnika. V pogovoru z njim smo analizirali dogajanje in kronologijo kmečkih protestov na Nizozemskem, pokukali v Nemčijo, kjer so kmetje na okopih z največjimi štirimi trgovci, zelo podobna zgodba pa se na področju pridelave mleka odvija tudi na Bavarskem in v Avstriji, kjer se spretno oblikuje javno mnenje, ki zahteva prepoved vezane reje krav. Kaj vse to pomeni za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo po letu 2023?

Dr. Marija Klopčič je povedala svoje mnenje o izsiljevanju z opustitvijo vezane reje govedi in povabila k sodelovanju v anketah na temo dobrobiti v različnih rejah živali. O zgodbi z rakotvornim sezamom in nepravilno označenim mesom pa glavna inšpektorica Andreja Bizjak. 

V prvi letošnji nedeljski kmetijski oddaji je bilo slišati o korakih povezovanja in skupnega nastopa kmetov ter zahtevah za udejanjanje pravičnosti v prehranskih verigah. Mag. Tatjana Čop pa je opozorila na pomen oglaševanja lokalne pridelave na vseh dostopnih ravneh.

V Sindikatu kmetov Slovenije od države in pristojnih inštitucij pričakujejo, da se jasno ugotovi, kdo v verigi mesa na račun obeh skrajnih členov, torej pridelovalcev in potrošnikov kuje dobičke, potrošnike pa vseeno prosijo, da se pri nakupu odločajo za nakup izdelkov, ki so narejeni iz surovin slovenskega izvora. V oddaji pa smo pod drobnogled vzeli tudi poročilo Agencije za varstvo konkurence.

Kmetijska oddaja na god svetega Miklavža bo zelo »ženska«, saj bodo naše gostje Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine in Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS. Spregovorile bodo o pomembnosti praznikov, predstavile delovna področja, ki jih zastopajo, razkrile, zakaj je povezovanje in sodelovanje pomembno ter na koncu izpostavile vlogo žensk na kmetijah. 

Na slovenski trg pritiska ceneno meso, ki je posledica viškov v tujini, doma se ustavlja odkup, ponujene odkupne cene pa so daleč pod stroški pridelave. Odkupne cene padajo, maloprodajne rastejo. O vsem tem se je kolega Robert Božič v nedeljski kemtijski oddaji pogovarjal z Igorjem Hrovatičem varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano.

V tokratni oddaji smo se ustavili ob ukrepih šestega svežnja zakonodaje za odpravo posledic pandemije koronaviruusa, še posebej v pogledu na področje prašičereje in govedoreje. Predstavili pa smo tudi zgodbe bercetove marmelade.