V tokratni oddaji bomo predstavili prejemnika letošnje Rožančeve nagrade Esada Babačića; spregovorili o razstavi Robot.si, ki je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, dali besedo Mestu žensk, poročali o napovedi festivala Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 in napovedali Festival Maribor.

V zadnjem delu oddaje pa še o Festivalu Prix Italia, na keterem s projektom Iden sodeluje tudi Ars, in o zmagovalcih Arsovega natečaja za kratko zgodbo.

Oddajo z glasbo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Vojko Frelih, pred mikrofonom pa Staša Grahek.

Tudi o razstavi Robot.si v TMS v Bistri, Mestu žensk, Festivalu Maribor...

V tokratni oddaji bomo predstavili prejemnika letošnje Rožančeve nagrade Esada Babačića; spregovorili o razstavi Robot.si, ki je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, dali besedo Mestu žensk, poročali o napovedi festivala Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8 in napovedali Festival Maribor.

V zadnjem delu oddaje pa še o Festivalu Prix Italia, na keterem s projektom Iden sodeluje tudi Ars, in o zmagovalcih Arsovega natečaja za kratko zgodbo.

Oddajo z glasbo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo je Vojko Frelih, pred mikrofonom pa Staša Grahek.

Zdaj je prepozno je bilo geslo petega festivala sodobnih idej Indigo. Omenjeno geslo izhaja iz misli nemškega klasičnega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla, da filozofija v odnosu do stvarnosti vselej že zamuja in nastopi prepozno. Festival Indigo je tudi sicer zaznamoval nekakšen rojstnodnevni duh, saj so na njem zaznamovali 250. obletnico Heglovega rojstva in stoletje, ki letos mineva od izida prve Maske, revije za scensko umetnost.

Oddajo torej odpiramo z Vilenico, festivalom Indigo, 250. obletnico rojstva nemškega filozofa Hegla ter Mittelfestom. Drugi del je namenjen Ars electronici, stoti obletnici rojstva industrijskega oblikovalca Nika Kralja, Steletovi nagrajenki in pregledni razstavi Silvana Omerzuja v Kostanjevici na Krki

Vilenica, Indigo, Mittelfest, Ars Electronica... in 250 let od Heglovega rojstva

"Zdaj je prepozno" – je bilo geslo petega festivala sodobnih idej Indigo. Omenjeni motto izhaja iz misli nemškega klasičnega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla, da filozofija v odnosu do stvarnosti vselej že zamuja in nastopi prepozno. Festival Indigo je tudi sicer zaznamoval nekakšen rojstnodnevni duh, saj so na njem obeleževali 250. obletnico Heglovega rojstva in stoletje, ki letos mineva od izida prve Maske, revije za scensko umetnost.

Oddajo torej odpiramo z Vilenico, festivalom Indigo, 250. obletnico rojstva nemškega filozofa Hegla ter Mittelfestom. Drugi del je namenjen Ars electronici, 100-letnici industrijskega oblikovalca Nika Kralja, Steletovi nagrajenki in pregledni razstavi Silvana Omerzuja v Kostanjevici na Krki.

Zdaj je prepozno je bilo geslo petega festivala sodobnih idej Indigo. Omenjeno geslo izhaja iz misli nemškega klasičnega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla, da filozofija v odnosu do stvarnosti vselej že zamuja in nastopi prepozno. Festival Indigo je tudi sicer zaznamoval nekakšen rojstnodnevni duh, saj so na njem zaznamovali 250. obletnico Heglovega rojstva in stoletje, ki letos mineva od izida prve Maske, revije za scensko umetnost.

Oddajo torej odpiramo z Vilenico, festivalom Indigo, 250. obletnico rojstva nemškega filozofa Hegla ter Mittelfestom. Drugi del je namenjen Ars electronici, stoti obletnici rojstva industrijskega oblikovalca Nika Kralja, Steletovi nagrajenki in pregledni razstavi Silvana Omerzuja v Kostanjevici na Krki

Vilenica, Indigo, Mittelfest, Ars Electronica... in 250 let od Heglovega rojstva

"Zdaj je prepozno" – je bilo geslo petega festivala sodobnih idej Indigo. Omenjeni motto izhaja iz misli nemškega klasičnega filozofa Georga Wilhelma Friedricha Hegla, da filozofija v odnosu do stvarnosti vselej že zamuja in nastopi prepozno. Festival Indigo je tudi sicer zaznamoval nekakšen rojstnodnevni duh, saj so na njem obeleževali 250. obletnico Heglovega rojstva in stoletje, ki letos mineva od izida prve Maske, revije za scensko umetnost.

Oddajo torej odpiramo z Vilenico, festivalom Indigo, 250. obletnico rojstva nemškega filozofa Hegla ter Mittelfestom. Drugi del je namenjen Ars electronici, 100-letnici industrijskega oblikovalca Nika Kralja, Steletovi nagrajenki in pregledni razstavi Silvana Omerzuja v Kostanjevici na Krki.

V Mariboru v znamenju ustvarjalnega premisleka lastne dejavnosti že ves teden poteka festival »Platforma sodobnega plesa«, v Umetnostni galeriji Maribor z razstavo o vrhuncih iz zbirke zaznamujejo stoletje organiziranega likovnega delovanja. Z razlagami mehke moči med umetnostjo in politiko se ubada v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti odprta razstava Jasmine Cibic z naslovom »Fundus prizadevnosti«. Že odprta skupinska razstava v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom »Živi objekt« je v znamenju sinergij tako imenovane »bioumetnosti«. V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju pa si lahko ogledate kamen z odprave na Luno rakete Apollo 17 iz začetka 70-ih let. Slovenska matica je sredi tedna pripravila posvet o zgodovinarju in geografu Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji, pred koncem pa nekaj informacij o festivalu Vilenica, ki se začne v torek, 8. septembra.

Udeleženci želijo, da bi širše občinstvo tudi sodobni ples doživljalo kot prevedljiv v zgodbo - tako kot glasbo, gledališče ali literaturo

V Mariboru v znamenju ustvarjalnega premisleka lastne dejavnosti že ves teden poteka festival »Platforma sodobnega plesa«, v Umetnostni galeriji Maribor z razstavo o vrhuncih iz svoje zbirke obeležujejo stoletje organiziranega likovnega delovanja v mestu. Z razlagami mehke moči med umetnostjo in politiko se ubada v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti odprta razstava Jasmine Cibic z naslovom »Fundus prizadevnosti«. Že odprta skupinska razstava v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom »Živi objekt« je v znamenju sinergij takoimenovane »bioumetnosti«. V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju pa si lahko ogledate kamen z odprave na Luno rakete Apollo 17 iz začetka 70-ih le in repliko skafandra astronavta Armstronga, prvega sprehajalca po luni. Slovenska matica je sredi tedna pripravila posvet o zgodovinarju in geografu Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji, pred koncem pa nekaj informacij o festivalu Vilenica, ki se začne v torek, 8. septembra.

V Mariboru v znamenju ustvarjalnega premisleka lastne dejavnosti že ves teden poteka festival »Platforma sodobnega plesa«, v Umetnostni galeriji Maribor z razstavo o vrhuncih iz zbirke zaznamujejo stoletje organiziranega likovnega delovanja. Z razlagami mehke moči med umetnostjo in politiko se ubada v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti odprta razstava Jasmine Cibic z naslovom »Fundus prizadevnosti«. Že odprta skupinska razstava v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom »Živi objekt« je v znamenju sinergij tako imenovane »bioumetnosti«. V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju pa si lahko ogledate kamen z odprave na Luno rakete Apollo 17 iz začetka 70-ih let. Slovenska matica je sredi tedna pripravila posvet o zgodovinarju in geografu Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji, pred koncem pa nekaj informacij o festivalu Vilenica, ki se začne v torek, 8. septembra.

Udeleženci želijo, da bi širše občinstvo tudi sodobni ples doživljalo kot prevedljiv v zgodbo - tako kot glasbo, gledališče ali literaturo

V Mariboru v znamenju ustvarjalnega premisleka lastne dejavnosti že ves teden poteka festival »Platforma sodobnega plesa«, v Umetnostni galeriji Maribor z razstavo o vrhuncih iz svoje zbirke obeležujejo stoletje organiziranega likovnega delovanja v mestu. Z razlagami mehke moči med umetnostjo in politiko se ubada v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti odprta razstava Jasmine Cibic z naslovom »Fundus prizadevnosti«. Že odprta skupinska razstava v Mestni galeriji Ljubljana z naslovom »Živi objekt« je v znamenju sinergij takoimenovane »bioumetnosti«. V centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju pa si lahko ogledate kamen z odprave na Luno rakete Apollo 17 iz začetka 70-ih le in repliko skafandra astronavta Armstronga, prvega sprehajalca po luni. Slovenska matica je sredi tedna pripravila posvet o zgodovinarju in geografu Simonu Rutarju in Beneški Sloveniji, pred koncem pa nekaj informacij o festivalu Vilenica, ki se začne v torek, 8. septembra.

Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko je dobil Borut Gombač, v Novem mestu je bila podeljena nagrada za najboljšo slovensko knjigo kratkih zgodb; na ljubljanskem festivalu je nastopil nemški tenorist Jonas Kaufmann; Dnevi poezije in vina s pestrim dogajanjem. Mesto plava je naslov gostujoče razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Začenja se festival Živa književnost. Pisatelj Boris Pahor je ta teden dopolnil sto sedem let.

Nagrada Novo mesto za najboljšo knjigo kratkih zgodb pripadla Sergeju Curanoviću.

Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko je dobil Borut Gombač, v Novem mestu je bila podeljena nagrada za najboljšo slovensko knjigo kratkih zgodb; na ljubljanskem festivalu je nastopil nemški tenorist Jonas Kaufmann; Dnevi poezije in vina s pestrim dogajanjem. Mesto plava je naslov gostujoče razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Začenja se festival Živa književnost. Pisatelj Boris Pahor je ta teden dopolnil sto sedem let.

V tokratni oddaji:

Zoran Srdić Janežič o spomeniku, ki ga je izdelal za Prekmurski trg v Ljubljani

Tartini festival v Piranu

Festival Grounded v Ljubljani

Festival Lent v Mariboru

Festival Mladi levi v Ljubljani

Dnevi poezije in vina na Ptuju in drugod

Radijski studijski koncerti programa Ars

V zadnji oddaji cikla Med naravo in kulturo boste lahko poslušali pogovor z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič. Špela Petrič je v zadnjih nekaj letih razvila opus, ki nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim, v okviru njega pa premišljala odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Pogovor je nastal leta 2018, za časa njenega rezidenčnega bivanja na Kuronski sipini v Litvi. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi.

V zadnji oddaji cikla Med naravo in kulturo boste lahko prisluhnili pogovoru z dr. biomedicine in intermedijsko umetnico Špelo Petrič. Špela Petrič je v zadnjih nekaj letih razvila opus, ki nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim, v okviru njega pa premišljala odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Pogovor je nastal leta 2018, za časa njenega rezidenčnega bivanja na Kuronski sipini v Litvi. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi.

Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.