Dejstva o politiki in svetu so neizprosna. Tobačna podjetja so prikrivale študije o škodljivosti cigaret, zdaj enako počnejo veliki naftniki z globalnim segrevanjem. V en avtobus bi lahko stlačili 85 ljudi, ki imajo v lasti tri četrtine ZDA. Krivic je veliko, dobro jih poznamo, a kljub temu ostajamo pasivni.

Ta pasivnost je spodbudila britanskega komika in aktivista Russela Branda, da je napisal knjigo o revoluciji. V njegovem razmišljanju je sicer več joge (oziroma učiteljic joge), meditacije in iskanja boga kot politične ekonomije, zato knjiga verjetno ne bo postala klasika revolucionarne misli. Vendar smo klepetalci ugotovili, da je lahko že vprašanje „zakaj nam je šel Russel tako na živce“, zelo dober povod za razmišljanje o politiki in političnem.

 

Povezave:

N’toko

Russel Brand: Revolucija

Filmografija Adama Curtisa 

James Campbell: Miti, po katerih živimo

Thomas Piketty: Kapital v 21. stoletju

Japonska beseda za neprebran kup knjig Tsundoku

N’tokov bralni nasvet:

David Graeber: Dolg 

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras, Marsowci

Ben Goldacre je britanski zdravniški »geek« in kolumnist, ki ima nenavadno navado: natančno prebere klinične raziskave, s katerimi farmacevti dokazujejo učinkovitost novih zdravil. Enako natančno prebira tudi medijske zapise in opozarja na znanstvene neumnosti, ki jih objavljajo novinarji.

Njegova prva knjiga Slaba znanost ni razveselila zdravniških kolegov, farmacevtov ali novinarjev. Postala pa je ena temeljnih pripomočkov za številne znanstvenike, ki se ukvarjajo s popularizacijo in komunikacijo znanosti. Zato sva se v slaboznanstveni epizodi Membranja pogovarjala z dvema slovenskima znanstvenikoma, ki sta se naučila pogovarjati z laično javnostjo, opozarjati na slabe prakse in predstavljati dobre.

 

Povezave:

* James Gillies, komunikator znanosti v Cernu (pogovor za Sobotno prilogo Dela)

* Znanost na cesti

 

Bralna (in poslušalna) priporočila:

* Gregor Majdič Skrivnost življenja in Gabrielov pasijon

* Ben Goldacre: Bad Pharma

* podkasti znanosti na cesti

* knjige Briana Greena

* bralni seznam treh sodelavk na oddelku Saše Novak (xls)

 

 

Nam google res kvari možgane in se zaradi nenehnih elektronskih motenj ne znamo več zbrati? Moralna panika je odveč, meni nizozemski zgodovinar knjige Adriaan van der Weel. Vendar internet, elektronske knjige in druge nove besedilne oblike niso čisto nedolžne.

Teorijo in zgodovino branja je Weel opisal v knjigi Spreminjanje naše besedilne zavesti (Cankarjeva založba 2014, prevedla Dušanka Zabukovec). Za Membranje pa sva z Darjo izbrala sogovornico Marjetko Krapež, ki zelo dobro pozna mlade uporabnike informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki so ponavadi prva tarča moralnih preplahov. In lahko od blizu spremlja razvoj besedilne zavesti pri generacijah, ki si sveta pred internetom ne znajo več predstavljati.

 

Povezave:

* bralni seznam Marjetke Krapež (pdf)

* Pogovor z Adriaanom van der Weelom za Sobotno prilogo Dela

 

Marjetkina bralna priporočila:

* Haruki Murakami: Ljubi moj sputnik

* Vladimir Bartol: Al araf

* Don DeLillo: Kozmopolis

* Ray Bradbury: Fahrenheit 451

* Fernando Pessoa: Knjiga nespokoja

* Aldous Huxley: Krasni novi svet

* Fjodor Mihajlovič Dostojevski

V povprečnem desetminutnem pogovoru naj bi se zlagali dvakrat do trikrat, pravi socialni psiholog Robert Feldman. Nič čudnega, če verjamemo teoriji družbene inteligence, ki pravi, da so za največji preskok v razvoju možganov zaslužni prav medčloveški stiki, ki jih moramo za preživetje utrjevati z medsebojno komunikacijo.

O tem, kako nepotrebno je laganje, pa v eseju Lying razpreda nevroznanstvenik Sam Harris. Trdi celo, da tudi za t. i. bele, neškodljive laži, ni dobrega opravičila in da bi bilo naše življenje brez laži radikalno boljše in kvalitetnejše.

Povezave:

Lying, Sam Harris

V računalniškem časi milijoninka sekunde niti ni tako malo. To je dovolj časa za nakup in prodajo vrednostnega papirja ali tuje valute, pri kateri njegov zasluži milijoninko centa. Takšne transakcije lahko postavijo finančni imperij ali ga v nekaj trenutkih uničijo. Medtem, ko si pri frizerju urejate pričesko.

Ameriški pisatelj Don DeLillo je roman Kozmopolis napisal pred več kot desetimi leti, ko sta trgovinska dvojčka v New Yorku še skrbela za njegov značilen mestni obris. Vendar bi lahko bogati Eric Packer tudi včeraj poklical veliko limuzino in se čez nočni Manhattan odpeljal k svojemu frizerju. Možnost popolnega finančnega zloma bi se zdela enako otipljiva. Prav tako protestniki, ki poskrbijo za ustvarjalno uničenje in sprožijo nov obrat kapitalističnega cikla.

 

Povezave:

Cosmopolis (trailer)

Wall Street (trailer)

Strange Days (trailer)

American Psycho (trailer)

 

So tesnobneži samo preobčutljivi in razvajeni? So depresivci le premalo optimistični? Ali duševnim motnjam res podležejo samo šibki? Se jih je mogoče nalesti? Z duševnim zdravjem in boleznijo je še vedno povezanih veliko mitov, predsodkov, strahov in napačnih prepričanj.

Ta prepričanja je poskusil spremeniti britanski pisatelj in ilustrator Darryl Cunningham v svoji prvi zbirki grafičnih zgodb Psychiatric Tales. Like je srečal med delom v psihiatrični bolnišnici, kjer je nekaj časa delal skupaj z drugim medicinskim osebjem. A je imela izkušnja nepredvidene posledice, saj je tudi sam spoznal hromeče okove depresije.

Z Darrylom sva se pogovarjala pred njegovo ameriško turnejo, kjer je predstavljal ameriško izdajo svojega grafičnega romana Supercrash. V njem je poskusil razložiti ozadje velikega finančnega balona in sedanje krize, ki svojo moč črpa predvsem iz našega občutka nemoči. Družbene ohromelosti, ki je zelo podobna klinični depresiji. A še veliko bolj nevarna.

 

Povezave:

* Darryl Cunningham Investigates (avtorjev blog)

* Science Tales

* Supercrash / Age of Selfishness

* Into the Mystic

 

Darrylova bralna priporočila:

* Mark Lewisohn: Tune In (The Beatles: All These Years)

* Jon Ronson: So You’ve Been Publicly Shamed

 

 

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan fras

»Tip, s katerim sem danes večerjala, je baraba«. »Noseča sem z Atimetom«. »Danes, 19. aprila, sem spekla kruh.« »Vse punce so nore na gladiatorja Glaciusa.« »Ljubiš Iris, a ona ti ne vrača ljubezni. Luzer!«  Ti napisi bi se lahko danes znašli na zidovih facebooka. A so stari več tisočletij.

Takšne grafite so arheologi našli na zidovih rimskih Pompejev. Podobnosti s spletnimi družabnimi omrežji niso samo naključne, saj se človeštvo v zadnjih nekaj tisočletjih ni prav dosti spremenilo. Drugačna so le orodja in kanali, po katerih klepetamo, opravljamo, preklinjamo, se prerekamo ali si kažemo simpatije.

Zgodovinske nespremembe je zelo nazorno pokazal britanski publicist in urednik digitalne izdaje Economista Tom Standage v knjigi Writing on the Wall: Social Media – The First 2,000 Years. Standage je prepričan, da so bili mediji v resnici vedno družabni, zato živahna spletna blogovska, komentatorska, tviterska in družabnomedijska sfera razkrivajo njihovo pravo naravo. Medijska industrija je zanj le krajša zgodovinska anomalija, kar medijski teoretiki in novinarski nostalgiki radi pozabljajo.

Čeprav je Standage pisal predvsem o druženi zgodovini medijev, je njegova knjiga tudi psihološka. Zato sva v oddajo povabila socialnega psihologa Bojana Musila, predstojnika katedre za psihologijo na mariborski filozofski fakulteti, ki se je veliko ukvarjal s proučevanjem vrednot in psihologije družbenih gibanj.

Bojanove povezave in bralna priporočila

* Frans de Wall: Moral Behaviour in Animals (predavanje TED)

* druge knjige Fransa de Walla

 

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan fras

V drugem delu so se s knjigami pridružili še podkasterji, ki jih zaradi tehničnih in prostorskih omejitev nisva mogla povabiti v oddajo: Nataša Briški, Matej Praprotnik, Aljaž Pengov Bitenc, Nejc Žorga Dulmin, Uroš Miklavčič, Boštjan Nachbar, Marko Pirc, Izak košir in Domen Savič.

Prosila sva jih, naj izberejo zadnjo knjigo, ki jim je pomagala razumeti svet. Naloga je bila težka in vsi se niso omejili samo na en naslov. Kar smo razumevajoče upoštevali že pri našem živem pogovoru 😉

Mikrofonarska priporočila:

* Nataša Briški, Metina lista: Nenad Veličković – Sahib, impresije iz depresije

* Aljaž Pengov Bitenc, Metina lista in Radio Kaos: William R. Manchester, Paul Reid: The Last Lion, Ian Kershaw – Hitler, Simon Sebag Montefiore – Stalin, Na dvoru rdečega carja, Douglas Adams – Štoparski vodnik po galaksiji, Umberto Eco – Ime rože in Ali Žerdin – Generali brez kape

* Matej Praprotnik, Kitajka in Val 202:Tim Wu – Master Switch

* Boštjan Nachbar, Podrobnosti: Daniele Bolelli – Create Your Own Religion

* Marko Pirc, Fotkast: Daniel Kahneman – Thinking, Fast and Slow

* Domen Savič, Državljan D: Fran Milčinski – Butalci in Marshall MaLuhan – Understanding Media

* Izak Košir: Torek ob petih: Federico Garcia Lorca, Pesnik v New Yorku in Jože Smole – Pripoved komunista novinarja

* Nejc Žorga Dulmin, Bitni pogovori: Thomas Gordon – Parent Effectiveness Training (in Audible)

* Uroš Miklavčič, Apgrejd: Terry Pratchett, Discworld, Snuff

 

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Kdo je pojedel Domačico? Je škatlo izpraznil Anže Tomič, ki ga je sestradala stota epizoda Apparatusa? Jo je odnesel Pižama, ko je oral petdeset odtenkov njive? Jo je do ničle odštel Slavko Jerič, ko je pripravljal številke ali je zadnji piškot prečrtala Nina Kožar, ko je prebirala novo knjigo?

To veliko skrivnost smo razreševali v ljubljanskem Poligonu, kamor so Membranja povabila znane slovenske internetne mikrofonarje (podkasterje).

Srečali smo se ob Noči knjige in se pogovarjali o knjigah, ki so nam pomagale razumeti svet. A smo med pogovorom ves čas odpirali nova velika vprašanja. So Pesme za pokušino res prva slovenska pesniška zbirka? Kje je končala zobna proteza pokojnega Ivana Volariča Fea? Je Jurij Tepeš v Planici res skočil preveč? Ali na hodnikih nacionalne RTV res strašijo Morakvarji iz knjig o Harryju Potterju?

Med pogovorom je hlapel malinovec in izginjala Domačica. Mikrofoni so od vsega hudega večkrat zbezljali v rdeče obrate, kar je mogoče slišati tudi na posnetku. A je tudi občasno hreščanje pokazalo, da je lahko druženje ob knjigah in zaradi knjig neznansko zabavno.

(Le voditelja se spet nisva spodobno predstavila. Med poslušanjem dobrih nasvetov, kako se napove in odpove podkast, je zmanjkalo pomnilnika na tablici.)

 

Mikrofonarska priporočila:

* Anže Tomič, podkast Apparatus: Matt Taibbi – Griftopia

*

Boštjan Gorenc – Pižama: Paul Knobel: Štiri pare kratkočasnih novih pesmi

* Slavko Jerič, podkast Številke: Nassim Nicholas Taleb – Črni labod

* Nina Kožar, Knjigobežnice: Sean Lang – European History for dummies

Druge povezave:

*

Neil deGrasse Tyson v Številkah

*

The Times, Atlas svetovne zgodovine

* Tom Standage: Writing on The Wall

* Darryl Cunningham – Supercrash

* Kratko sveto pismo s slikami

* Stare grške bajke

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Kako bodo roboti zavladali svetu? Avtorji filmov o Terminatorju pravijo, da nas bo pokorila umetna inteligenca s morilskimi roboti. Podobne predstave o prihodnosti imajo ustvarjalci filmske Matrice, zagovorniki singularnosti pa verjamejo, da nas bodo sile evolucije preselile v virtualni svet.

Ameriški računalnikar in pisatelj Marshall Brain v romanu Manna (2003) predlaga drugačno možnost. Roboti ne bodo prišli iz prihodnosti ali vesolja. Umetna inteligenca ne bo pridobila človeških lastnosti in nas preventivno iztrebila. Roboti ne bodo podivjali in se uprli, ampak bodo počeli natanko tisto, kar počnejo stroji: še naprej bodo ubogali človeške ukaze.

Kakšni bodo ti ukazi?

Brainova zgodba se začne v neki ameriški restavraciji s hitro prehrano, kjer lastniki uvedejo poseben računalniški program (manno), ki razporeja delo zaposlenih. Ti morajo nositi slušalke in prijazen glas jim ob natanko pravem času naroči, kaj morajo postoriti. Gosti so navdušeni, restavracija postane izjemno uspešna in lastniki so začeli tudi v druge lokale nameščati podobne učinkovitostne programe.

Udobje manne je delavcem sprva ustrezalo, ker so lahko brez razmišljanja sledili navodilom in uživali v rezultatih uspešnega dela. Vendar idilično sobivanje z računalniškim programom ni dolgo trajalo. Ljudje niso mogli tekmovati z neskončno učinkovitostjo strojev in umetne inteligence, zato je avtomatizacija odpravila večino poklicev in delovnih mest. Algoritme je obvladovala nova elita, ki si je prilastila vse koristi tehnološkega napredka. Ostali so životarili v velikih množičnih naselbinah sredi puščave, kjer so zanje skrbeli roboti in skrbeli, da jih nihče ni mogel zapustiti.

Sociologinjo Valerijo Korošec sva povprašala, kako verjetna se ji zdi takšna prihodnost. In se pozanimala, ali se lahko pred prevlado tehnoloških elit ubranimo z radikalno, a prav nič fantastično ekonomsko idejo: univerzalnim temeljnim dohodkom.

 

Povezave: 

* Sekcija UTD: Valerija Korošec

* Dr. Valerija Korošec, sociologinja

* Ljudi moramo cepiti proti strahu

* »Slovenija bo med prvimi uvedla UTD, ker ga najbolj potrebujemo«

* Ne ideologija, le resnica

* Le približno tretjina ljudi je zares sebičnih, preostali pa upoštevajo tudi druge

 

Valerijina bralna priporočila:

* Jevgenij Zamjatin: Mi

* Margaret Atwood: Deklina zgodba in Leto potopa

* Suzanne Collins: Igre lakote

* J. K. Rowling: Harry Potter

* Frederik Pohl, C.M. Kornbluth: The Space Merchants

 

Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. Kučič

Naslovna fotografija: Lenart J. Kučič

Produkcija: Milan Fras