Meta PHoDcast

Z mikrobiologinjo Tanjo Đapa o proučevanju črevesnih bakterij ter o izzivih in prednostih mobilnosti v karieri znanstvenika oz. znanstvenice.

#MetaPHoDcast

Dr. Tanja Đapa je bila po diplomi iz mikrobiologije na Biotehniški fakulteti UL Marie Curie štipendistka v laboratoriju podjetja Novartis Vacines and Diagnistics v Sieni v Italiji, kjer je raziskovala zmožnost bakterije Clostridium difficile za oblikovanje biofilma. S to temo je leta 2014 doktorirala na Univerzi v Bolonji, z raziskovanjem te človeku škodljive bakterije pa je nato nadaljevala na Univerzi v Nottinghamu. Potem je bila dve leti podoktorska raziskovalka na Univerzi Descartes v Parizu, kjer je raziskovala odpornost in odzivnost bakterije Escherichia. coli na antibiotike.

Obiskala sem jo v Lizboni, kjer je na drugem podoktorskem študiju in sicer na Instituto Gulbenkian de Ciencia (IGC), kjer raziskuje prilagodljivost ene izmed najpogostejših bakterij v našem črevesju, Bacteroides thetaiotaomicron.

Tudi v prihodnosti se vidi v raziskovanju, a upa, da se ji bo uspelo kje ustaliti.

Ima kar nekaj predlogov za spremembe na področju znanosti v Sloveniji, poslušalcem podkasta pa priporoča spletno stran Sci-Hub, preko katere lahko brezplačno dostopajo do znanstvenih člankov z različnih področij znanosti. Na večerjo bi povabila Marie Curie in ravno je v procesu pripravljanja prijave prestižne štipendije, poimenovane po znameniti znanstvenici.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Naše delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z antropologom Valterjem Cvijićem, slovenistko Nino Ditmajer, geografom Petrom Kumerjem in arheologinjo Eleno Legiša o socialnem konfliktu v tranzicijski Srbiji, zgodovini slovenskega jezika, lastnikih malih gozdnih posesti in keramiki iz kolišč na Ljubljanskem barju.

#MetaPHoDcast

Zadnjo epizodo tretje sezone MetaPHoDcast sem posnela v atriju ZRC SAZU, kjer sem gostila štiri mlade raziskovalce in raziskovalke z različnih področij znanosti, ki raziskujejo pod isto streho:

Valter Cvijić z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU je diplomiral iz družboslovne informatike na FDV ter magistriral iz etnologije in kulturne antropologije na FF UL. Kot raziskovalec se ukvarja predvsem z družbenimi in kulturnimi razsežnostmi političnih in ekonomskih transformacij postjugoslovanskega prostora. Pod mentorstvom dr. Tanje Petrovič zaključuje doktorsko disertacijo, v kateri obravnava privatizacijo, socialni konflikt in vsakdanje življenje nekdanjih industrijskih delavk in delavcev v tranzicijski Srbiji.

Nina Ditmajer z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je na FF UM diplomirala iz slovenistike, kjer je kot štipendistka Škrabčeve ustanove in pod mentorstvom dr. Marka Jesenška nadaljevala z doktorskim študijem zgodovine slovenskega jezika, ki ga zaključuje letos. V tem času je končala tudi zaporedni študij teologije, s katerim je želela poglobiti svoje razumevanje cerkvenih besedil, ki jih proučuje. Od lani je vpisana tudi na Podiplomsko šolo ZRC SAZU, kjer pod mentorstvom dr. Luke Vidmarja pripravlja doktorsko disertacijo o pesništvu na slovenskem Štajerskem v drugi polovici 18. in prvi polovici 19. stoletja.

Peter Kumer z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je na FF UL diplomiral iz geografije, sedaj pa se ukvarja z antropološkimi vidiki prostorske razporeditve socialnih skupin in njihovim odnosom do okolja. Nedavno je v pregled oddal doktorsko disertacijo, ki jo je pripravil pod mentorstvom dr. Irme Potočnik Slavič in dr. Mimi Urbanc, v kateri obravnava lastnike majhnih gozdnih posesti in njihov način gospodarjenja.

Elena Leghissa z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je na FF UL diplomirala iz arheologije. Ukvarja se s prazgodovino in pod mentorstvom dr. Bibe Teržan in dr. Antona Veluščka zaključuje doktorsko disertacijo o keramiki iz Dežmanovih kolišč pri Igu na Ljubljanskem Barju, ki  sodijo med najbolj bogata in poznana najdišča tega časa.

Ker v končnem sklopu ni bilo časa za vsa vprašanja, ki jih na koncu navadno postavimo vsem intervjuvancem, sem prosila, da priporočilo knjige, filma, igre, spletne strani ali podkasta pripravijo v pisni obliki:

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in dr. Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z zgodovinarko Manco G. Renko o ruskem vplivu in pomenu slovanske vzajemnosti na severnem Jadranu v obdobju od marčne revolucije do začetka prve svetovne vojne.

#MetaPHoDcast

Manca G. Renko (@MancaGRenko) je na Filozofski fakulteti UL diplomirala iz zgodovine in nemškega jezika, nato je bila je mlada raziskovalka na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter asistentka za predmete 19. in 20. stoletja na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije UP. Nedavno je oddala disertacijo o vlogi Rusije in vplivu slovanske vzajemnosti na severnem Jadranu med letoma 1848 in 1914, ki jo je pripravila pod mentorstvom dr. Jožeta Pirjevca in dr. Boruta Klabjana.

Sicer pa je javnosti bolj poznana kot publicistka, odgovorna urednica portala AirBeletrina in programska vodja festivala Fabula. Med knjigami je izpostavila dve monografiji s področja njene stroke, ki sta izšli v zadnjem letu: Tone Kralj in prostor meje in Mesečniki: Kako je Evropa leta 1914 zabredla v vojno. Poleg tega poslušalcem podkasta priporoča gledališko igro Rose Bernd v izvedbi SLG Celje ter nadaljevanki Big Little Lies in House of Cards. Verjame, da so najboljši tisti ljudje, s katerimi nikoli ne gremo na večerjo.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in dr. Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z inženirko gozdarstva Katarino Flajšman o razmnoževanju srnjadi, gozdarstvu in lovstvu.

#MetaPHoDcast

Katarina Flajšman je mlada raziskovalka na Oddelku za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Zaključuje doktorski študij bioznanosti na Biotehniški fakulteti – smer upravljanje gozdnih ekosistemov.

Pod mentorstvom izr. prof. Boštjana Pokornega pripravlja doktorsko nalogo na temo razmnoževalnega potenciala srnjadi (Capreolus capreolus) v Sloveniji, kjer proučuje vpliv različnih dejavnikov na razmnoževalni potencial. S sodelavci so prišli do odkritja, da ima lahko srna v leglu celo pet mladičev, kar so nedavno objavili v ugledni reviji Journal of Wildlife research.

Pri raziskovalnem delu veliko sodeluje z lovci in zato je tudi sama postala lovka. Poleg tega jo v prostem času zanima improvizacijsko gledališče (Improliga), poslušalcem pa v ogled priporoča dokumentarce Davida Attenbourgha. Na večerji bi gostila svojega dedka, sebe pred 15 leti ter nekaj gozdnih živali.

Pogovor je bil posnet in objavljen ravno v tednu, ko poteka Teden gozdov, v okviru katerega je potekalo več zanimivih dogodkov, zaključil pa se je s svečano akademijo ob 70. obletnici Gozdarskega inštituta Slovenije.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z inženirjem strojništva Rokom Kocenom in kognitivnim znanstvenikom Mišelom Cevzarjem o lastnostih materialov v regenerativni medicini, vodenju eksoskeletov na podlagi neuromehaničnih zakonitosti ter o tem, kako pripraviti najboljši “elevator pitch”.

#MetaPHoDcast

Rok Kocen in Mišel Cevzar sta študenta Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, ki sta na 9. Študentski konferenci prejela nagrado za najboljšo kratko predstavitev po izboru novinarjev, ki jo podeljuje društvo SATENA. Poleg tega sta prejela tudi nagrado publike ter sta med štirimi prejemniki glavne nagrado strokovne komisije, ki je ocenjevala tako predstavitev kot plakat. Povzetka njunih predstavitev lahko preberete v konferenčnem zborniku (PDF).

Rok Kocen je diplomant Fakultete za strojništvo UL, magistriral pa je iz reologije na Université catholique de Louvain. Sedaj pa je mladi raziskovalec na Odseku za nanostrukturne materiale IJS, kjer pod mentorstvom dr. Saše Novak zaključuje doktorski študij nanoznanosti in nanotehnologij. V doktorski disertaciji raziskuje lastnosti materialov, iz katerih so narejeni celični nosilci, ki bi se lahko uporabljali v regenerativni medicini. Med drugim proučuje tudi možnost 3D-tiskanja teh materialov.

Mišel Cevzar je diplomant Fakultete za varnostne vede UM, na Univerzi na Dunaju pa je magistriral iz kognitivne znanosti. Sedaj je zaposlen kot raziskovalec na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko IJS, kjer pod mentorstvom dr. Jana Babiča začenja doktorsko usposabljanje na področju kolaborativnih robotskih tehnologij. Ukvarja se z uporabo kognitivne znanosti na področju robotike, pri čemer ga zanima predvsem potencial eksoskeletov.

Rok poslušalcem Meta PHoDcasta priporoča spletno stran Instructables, YouTube kanal Veritasium, TV oddajo Ugriznimo znanost ter revijo Science Illustrated. Mišel v branje priporoča “fan fiction” Harry Potter and the Methods of Rationality, The Foundation Trilogy Isaaca Asimova, spletna portala Hacker News in Futurism.com, glasbene in znanstvene oddaje na Radiu Študent, filma Dr. Strangelove in The Martian ter prvo sezono serije Mr Robot. Za več sporočil pa se lahko obrnete na njegovo spletno stran.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

V Meta PHoDcast se pogovarjamo s študentkami in študenti pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti. Kaj pa se zgodi, ko v rokah držiš papir, da si doktor oz. doktorica znanosti? 

Pogosto ne gre vse po načrtu, ki smo si ga zastavili ob začetku doktorata, ampak je treba biti odprt za nove priložnosti in izzive. O tem smo se pogovarjali s štirimi mladimi doktoricami in enim mladim doktorjem znanosti s področja naravoslovja in tehnike. 

#MetaPHoDcast

Po zgledu dogodka Karierne poti mladih znanstvenikov in znanstvenic doma in v tujini (51. Meta PHODcast), sta Društvo Mlada akademija in Študentski svet MPŠ v okviru 9. konference IPSSC, v četrtek, 20. aprila 2017, organizirala okroglo mizo Karierni plan, na kateri sva se dr. Ana Slavec (Mlada Akademija in Metina lista) in dr. Tomaž Rijavec (Odsek za znanosti o okolju IJS) pogovarjala s petimi gosti (po abecedi):

Nekaj misli gostov na okrogli mizi:

Mislim, da moraš imeti zelo dober načrt in vizijo, kako in kaj naprej, še zmeraj pa moraš ostati zelo fleksibilen, ker ti včasih življenje pripelje nasproti pripelje nekaj, kar nisi pričakoval in moraš skočiti in zgrabiti z vsemi štirimi.

Kamorkoli se preseliš, se začneš učiti od začetka. Vedno si učenec, ampak meni je v bistvu to tisto najlepše. Vse izkušnje, ki jih pridobivaš, ti pomagajo, da odraščaš in razvijaš ideje, kako se vidiš v prihodnosti, odpirajo se ti različne možnosti.

V Sloveniji ni jasne perspektive, predvsem če želiš prinesti novo znanje. Zakaj navsezadnje hodimo v tujino? Zato, da se tam nekaj naučimo, potem pa doma spet delamo isto, kot smo prej delali? Verjetno ne. Če delate na temi, s katero se tu ne ukvarja noben starejši raziskovalec, vas nihče ne vzame pod okrilje in ne morete pridobiti financiranja. Zato imamo tak beg možganov.

Kot doktor znanosti ne moreš računati na točno določeno institucijo in pozicijo. Že v času nastajanja doktorata moraš vlagati v to, kar ti prinese reference za naprej. Če so sodelujoči partnerji zelo zadovoljni s tvojim delom, to lahko zelo vpliva na tvojo kariero.

Večina razpisov ima možnost “career restart”. Tudi če greš iz znanosti, imaš potem opcijo, da se vrneš nazaj. Tudi izkušnje, ki si jih pridobiš, lahko potem vključiš na druge načine. Najpomembnejše je, da si miselno fleksibilen.

V okviru pogovora so bile omenjene tudi Marie Curie štipendije, ki bodo tema naslednjega dogodka, ki ga organizira Mlada akademija. Dr. Tea Romih se bo v torek, 16. maja, ob 18. uri, v Pritličju pogovarjala še s petimi preteklimi prijavitelji MSCA. Več informacij o dogodku in obrazec za registracijo najdete na spletni strani.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z inženirjem gradbeništva o preiskavah potresne odpornosti armiranobetonskih stebrov, ki podpirajo mostove in viadukte na slovenskih cestah.

#MetaPHoDcast

Andrej Anžlin je mladi raziskovalec na Oddelku za konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo in zaključuje doktorski študij Grajenega okolja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL.

V doktorski disertaciji pod mentorstvom Tatjane Isaković in Mihe Tomaževiča preučuje vpliv uklona vzdolžne armature stebrov na potresni odziv obstoječih armiranobetonskih mostov. Pri tem se osredotoča na stebre v obliki črke “I”, ki podpirajo približno 10 km slovenskih avtocest. Potencialno so problematični predvsem mostovi, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo sodobnih principov potresnega projektiranja.

Raziskave, ki si jih želi izvajati, so drage, zato bi bile dodatne investicije zelo dobrodošle. Na kavi s premierjem bi se poleg tega zavzel za več vlaganja v prometno infrastrukturo, da bi raziskovalci, ki se v službo vozijo od daleč, za pot porabili manj časa. Med njimi je tudi sam, si pa zato čas lahko krajša s podkasti. Od tujih najraje Radiolab in KEPX Song of the Day, med slovenskimi pa je izpostavil gradbeniške BIM pogovore, Apparatus, Tranzistorij ter seveda podkaste na Metini listi. Gosta na večerji pa bi bila pokojni novozelandski potresni inženir Nigel Priestley in Leonardo da Vinci.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z doktorico medicine Anjo Šterbenc o človeških papilomavirusih – njihovih genetskih značilnostih, diagnostiki in zdravljenju.

#MetaPHoDcast

Anja Šterbenc je mlada raziskovalka v Laboratoriju za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisov in aidsa na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete UL. V doktorski disertaciji se ukvarja z molekularno opredelitvijo, kličnim pomenom in tkivnim tropizmom novega človeškega papilomavirusa HPV204 in sorodnih genotipov. Njen mentor je prof. dr. Mario Poljak, ki mu je Društvo Mlada akademija prejšnji teden podelilo nagrado Mentor leta 2016.

Že od nekdaj je vedela, da si želi biti raziskovalka – le področje je morala izbrati. Svoje odločitve za doktorski študij ne obžaluje, vsem, ki so kdaj v dvomih pred kakšno pomembno odločitvijo, pa v ogled priporoča indijski film 3 idiots (2009). Na kavi s premierom bi debatirala o prenovi šolskega sistema v problemsko zasnovano izobraževanje, za večerjo pa bi v življenje obudila svoje stare starše ter Marijo Terezijo in Nikolo Teslo.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z muzikologom Nejcem Sukljanom o renesančnih preobrazbah antične glasbeno-teoretske misli.

#MetaPHoDcast

Nejc Sukljan je asistent na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v LJ, kjer poučuje različne  muzikološke predmete, predvsem tiste povezane z zgodovino glasbe. Tam se je zaposlil po diplomi iz zgodovine in muzikologije na isti fakulteti – za muzikološko diplomsko delo Glasbeno-teoretska in glasbeno-estetska misel Vincenza Galileija je prejel tudi Prešernovo nagrado.

Ob delu je vpisal tudi doktorski študij Humanistike in družboslovja ter pred kratkim v pregled oddal doktorsko disertacijo  Istitutioni Harmoniche Gioseffa Zarlina in antična glasbena teorija, ki jo je pripravil pod mentorstvom dr. Jurija Snoja z Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. V njej obravnavani Zarlinov traktat predstavlja enega ključnih mejnikov na poti od antične k sodobni glasbeni teoriji.

V poljudno branje priporoča knjigo The Swerve: How the Renaissance Began Stephena Grenblatta.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z mikrobiologinjo Tino Lebar o sintezni biologiji, to je spreminjanju organizmov tako, da dobijo popolnoma nove lastnosti. #MetaPHoDcast

Tina Lebar je zaposlena na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta ter doktorska študentka biomedicine – smer biokemija in molekularna biologija. S področjem sintezne biologije se je srečala že proti koncu dodiplomskega študija mikrobiologije, ko je na mednarodnem tekmovanju iGEM 2010 s slovensko ekipo, v kateri so bili tudi bodoči sodelavci, dosegla prvo mesto. Po diplomi, ki jo je opravljala na Kemijskem inštitutu, se je zaposlila na istem oddelku, kjer sedaj pod mentorstvom dr. Mojce Benčina zaključuje disertacijo z naslovom “Načrtovanje genskih regulatornih omrežij na osnovi DNK vezavnih proteinov”. S pripravo transkripcijskih faktorjev, ki nadzorujejo izražanje genov, razvija umetna genska logična vezja, ki imajo potencialno uporabo v celični terapiji, na primer za nove načine dostave zdravil.

Tina je med prejemnicami prestižne štipendije programa UNESCO – L´OREAL »Za ženske v znanosti«. V branje priporoča knjigo Junk DNA, ki na poljudnoznanstven način govori o epigenetiki, eden od njenih vzornikov pa je ameriški raziskovalec George Church, ki bi ga na večerji vprašala, kako mu uspe prav vsak rezultat objaviti v reviji Nature.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelja sta dr. Luka Ausec in Ana Slavec, njuni sogovorniki pa znanstveniki in znanstvenice pred zaključkom doktorata z različnih področij znanosti.

V rubriki “Meta PHoDcast zapisi” pa gostita slovenske doktorske študente in študentke ter podoktorske raziskovalce in raziskovalke v tujini.

Njuno delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.