Meta PHoDcast

Z Matjažem Vidmarjem o inovacijskih sistemih pri razvoju vesoljskih tehnologij.

#MetaPHoDcast

Matjaž Vidmar (twitter) je doktorski študent na Univerzi v Edinburghu in deluje v okviru Inštituta za raziskave znanosti, tehnologije in inovacij ter v sklopu Kraljevega observatorija v Edinburghu. Matjaž se je zadnja štiri leta veliko družil tako z raziskovalkami in raziskovalci na univerzah, ki preučujejo vesolje in razvijajo nove raziskovalne instrumente in tehnologije, kot s tistimi, ki to počno v manjših podjetjih, kjer razvijajo aplikacije, ki bodo prišle prav nam tu na Zemlji.

V disertaciji ga je zanimalo, kako sodelujejo v vseh teh sektorjih, kako se organizirajo in inovativno rešujejo probleme.

Pravi, da je dandanes tehnologija že toliko napredovala, da cenejše tehnološke rešitve in lažji dostop do njh sedaj omogočajo razvijanje vesoljskih tehnologij tudi manjšim akterjem.

Škotska je tako odličen poligon za tovrstne raziskave, saj je ravno dovolj majhna, a dejavna, da je napredku mogoče slediti. Podobno velja tudi za Slovenijo. Matjaž dobro pozna tudi slovenski razvoj vesoljske tehnologije in sodeluje pri nekaterih domačih projektih. Več o vsem tem pa v podkastu.

Matjaž bi predsedniku ali predsednici vlade predlagal, da v znanosti in raziskovalni dejavnosti ne išče le kratkoročnih učinkov, ampak se usmeri tudi v dolgoročni napredek. Opozarja na to, da se prepogosto išče neposredne poti, kako in kje bo znanost uporabna nemudoma, a je po njegovem znanost še kako uporabna dolgoročno in prispeva k razvoju neke družbe.

V poslušanje poleg Meta PHoDcasta priporoča še podkast o astronomiji Kraljevega observatorija v Edinburghu What’s Up?, napoti pa nas tudi na spletno stran Portal v vesolje. Drugim doktorskim študentom in študentkam predlaga program OneNote za zapiske in delo na poti ter orodje Gephi za vizualizacijo in analizo omrežij.

Na večerjo pa bi šel z irsko-škotsko jezikoslovko Fanny Susan Copeland, ki je nekaj let živela na Škotskem, kasneje pa v Sloveniji. Bila ja zagrizena alpinistka in je vodila škotske prijatelje in prijateljice na ekspedicije po Sloveniji in takratni Kraljevini Jugoslaviji, prijateljice iz naših krajev pa na popotovanja po Škotskem. Bila pa je tudi hči astronoma Ralpha Copelanda.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki in sogovornice tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Urško Slapšak o strukturah bioloških makromolekul, NMR-ju in izzivih mladih v znanosti in akademiji.

#MetaPHoDcast

Urška Slapšak je doktorska študentka kemijskih znanosti na Nacionalnem centru za NMR spektroskopijo visoke resolucije, ki spada pod okrilje Kemijskega Inštituta. Temo njenega raziskovanja lahko povzamemo z naslovom njenega skorajšnjega doktorata: “Študija

Urška raziskuje interakcije prionskih proteinov z drugim molekulami pri človeku in karakterizira strukturo prionskega protein srnjadi (bolezen kroničnega hiranja). Medtem ko pri ljudeh poleg prionskih poznamo še nevrodegenerativne bolezni, kot so npr. Alzheimerjeva, Parkinsonova in Huntingtonova bolezen. Širši javnosti pa je verjetno najbolj poznana prionska bolezen norih krav. Vse so povezane s strukturnimi spremembami celičnih proteinov v napačno zvito obliko, ki je za celice toksična. Z boljšim poznavanjem struktur proteinov vpletenih v nevrodegenerativne bolezni, se povečuje razumevanje njihovega nastanka, verjetnost za hitrejšo detekcijo in odkrivanje potencialnih zdravil. Pri svojem delu se opira na jedrsko magnetno resonanco (NMR – nuclear magnetic resonance). Z NMR lahko posredno zaznavamo lastnosti molekul (metoda sloni na vzbujanju protonov in drugih magnetno aktivnih jeder).

Prostovoljstvo vzame dobršen del Urškinega časa, saj je predsednica Doma podiplomcev Ljubljana in društva Mlada Akademija (Twitter, Facebook), društva doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere. Veliko ji pomeni, da lahko skozi svoje aktivnosti pri društvu Mlada Akademija vpliva na soustvarjanje v visokošolski in raziskovalne dejavnosti.

Urška svetuje vsem bodočim doktorskim študentom naj premislijo pri sebi, ali so pripravljeni svojemu doktoratu posvetiti vsaj 3 leta svojega življenja. Poleg tega naj dobro raziščejo, kakšen je bodoči delovni mentor, sodelavci, način dela itd., da se lahko čimbolj informirano odločijo o tem, kako bodo preživeli naslednjih nekaj let, ki bodo pomembno vplivala na razvoj njihove kariere.

Marsikdo, ki ima med doktorskim udejstvovanjem slabo izkušnjo, se o tem ne želi pogovarjati.

Pomembno je, da se analitično in proaktivno lotimo razmišljanja o realnih problemih in pozitivnih lastnostih doktorskega študija ter njihovega vpliva na kakovost življenja posameznika. To je še posebej pomembno za študente, ko si izbirajo raziskovalno področje, delovno skupino in mentorja. V kolikor se odločijo za vstop v akademski svet, naj ne pozabijo nase in druge plati v življenju, kot so druženje in hobiji.

Priporočila bi nam roman preminulega slovenskega alpinista Nejca Zaplotnika, Pot. Urška tudi sama rada hodi v gore, za katere pravi, da so njen antibiotik. Na večerjo bi povabila slovenskega alpinista in gorskega reševalca Marka Prezlja, saj, kot pravi, potrebuješ za alpinizem zanos in strast do gora, hkrati pa moraš ostati stvaren in previden, če želiš priti do svojega cilja, kar se povezuje tudi z njenim udejstvovanjem v raziskovalno-visokošolski sferi.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Sašo Rezelj o velikih maščobnih veziklih in njihovi uporabnosti.

#MetaPHoDcast

Saša raziskuje na Kemijskem inštitutu v Ljubljani na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo pod mentorstvom prof. dr. Gregorja Anderluha, na doktorat pa je vpisana na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani na smeri Biomedicine. V svojem doktorskem delu raziskuje GUV-e ali velike lipidne mehurčke, ki jih umetno pripravlja v laboratoriju. Preučuje pa tudi delovanje proteina listeriolizina-O, ki v lipidnih membranah ustvarja pore. Uporabnost GUV-ov med drugim vidi v dostavljanju zdravil. Za predstavitev svojega raziskovalnega dela si je na lanskem Znanstvenem slamu, ki ga organizira Znanost na cesti, prislužila tretjo nagrado.

Vladajočim bi predlagala, da raziskovanje in znanstveno delo čim hitreje uvedejo v šole. Pri tem bi namenila poseben poudarek poskusom in tudi uporabnosti znanosti.

Na koncu pa doda tudi, da bi prav prišel dodaten denarni vložek v znanost.

Saša ostalim raziskovalcem in raziskovalkam predlaga uporabo brezplačnega programa za obdelavo slik in pripravo znanstvenih posterjev Inkscape. Med vožnjo rada posluša podkaste, na njenem seznamu se znajdejo podkasti Vala 202 (Frekvenca X), Znanost na cesti, BBCja in Metine liste. Vsem predlaga ogled filma A Plastic Ocean, saj je skrb za okolje v današnjem času še kako pomembna.

Saša bi šla na večerjo z Dano Reizniece-Ozolo, latvijsko ministrico za finance, šahovsko prvakinjo in mamo štirih otrok. Dana Reizniece-Ozola jo navdušuje z njenim uspešnim in raznolikim življenjem.

_

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Majdo Pavlin o termoelektrarnah, sadri in živem srebru.

#MetaPHoDcast

Majda Pavlin  (Twitter, LinkedIn) je ravno pred zaključkom doktorata na Odseku za znanosti o okolju, ki deluje v Podgorici in Ljubljani ter spada pod okrilje Instituta “Jožefa Stefana“. V svoji doktorski nalogi pod mentorstvom prof. dr. Milene Horvat preučuje sadro (kalcijev sulfat) oz. se ukvarja z identifikacijo in stabilnostjo živosrebrovih spojin v vzorcih sadre, ki nastaja kot stranski produkt čistilnih naprav termoelektrarn.

Majdino raziskovanje je povezano z največjo termoelektrarno v Sloveniji, termoelekrarno Šoštanj (TEŠ). V TEŠ-u kot premog uporabljajo velenjski lignit in pokrivajo nekje tretjino celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji. Glavnina njenega raziskovalnega dela je usmerjena v stranski produkt, sadro, ki nastaja kot posledica razžvepljevanja dimnih plinov (predvsem SO2 in ostalih ˝kislih˝plinov), ki nastajajo pri kurjenju premoga. Pri kurjenju premoga poleg dimnih plinov nastajata tudi pepel in žlindra, kjer pa se običajno zadrži precej manj živega srebra kot v sadri. Kljub temu, da je živega srebra v premogu relativno malo v primerjavi z ostalimi kovinami, kurjenje premoga še predstavlja enega izmed pomembnejših virov emisij živega srebra v okolje.

Sadro uporabljamo kot gradbeni material, za mavčne odlitke v medicini, v kmetijstvu in drugih panogah. Še vedno pa se je veliko odloži na za to primerna odlagališča.

Raziskovanje živega srebra in ostalih kovin, ki se nahajajo v sadri, je pomembno zaradi morebitne nadaljnje uporabe sadre in varno odlaganja le te.

Majda bi predsedniku vlade predlagala, naj zagotovi financiranje za mlade raziskovalce po doktoratu, saj se morajo osamosvajati, prijavljati na projekte, oditi na podoktorsko izobraževanje, kar pa zahteva svoj čas in izkušnje. Majdin konkreten predlog je, da se zagotovi začasno financiranje za mlade raziskovalce po doktoratu, ki še niso odšli na podoktorsko izobraževanje.

Doktorskim študentom bi priporočila, da začnejo čimprej delati na članku, se družijo med seboj in so odprti za nove stvari. Sploh druženja je premalo med doktorskimi študenti, ker si za to ne vzamejo časa, čeprav se ravno na družabnih dogodki zna poroditi kakšna nova ideja ali sodelovanje. Majda govori iz svojih izkušenj, saj je bivša predsednica študentskega sveta Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, članica društva Mlada Akademija in sodeluje pri projektu Znanost na Cesti, katerega aktivnosti priporoča tudi poslušalcem podkasta.

Na večerjo bi povabila Marie Curie, uspešno žensko znanstvenico. Ženske so v znanosti še vedno depriviligirane in zaradi svojih materinskih obveznosti izpostavljene dodatnim izzivom.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Rokom Kimovcem o pretvornikih laserske moči in napajanju elektronskih naprav z energijo laserske svetlobe.

#MetaPHoDcast

Rok je doktorski študent v Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Tam raziskuje, kako energijo v obliki laserske svetlobe pretvoriti v električno energijo, primerno za napajanje raznih elektronskih naprav.

V takšnih sistemih laser najpogosteje postavijo na oddaljeno lokacijo, svetlobo, ki jo izseva, pa z optičnim vlaknom vodijo do mesta elektronske naprave. Tam pretvornik laserske moči pretvori monokromatsko svetlobo laserskih virov v električno energijo. Rokova glavna raziskovalna tema je ovrednotenje izkoristka pretvorbe energije iz ene oblike v drugo.

Ker so teoretični izkoristki mnogo višji od izkoristkov v praksi preizkušenih pretvornikov laserske moči, je Roka zanimalo od kod prihajajo te dodatne izgube.

Zato je na podlagi eksperimentalno določenih parametrov postavil računalniški model, s pomočjo katerega lahko ovrednoti izgube v posameznem podsklopu pretvornika laserske moči. Na podlagi ugotovitev, kje prihaja do največjih izgub v tovrstnih napravah, je predlagal vrsto izboljšav za novo generacijo pretvornikov laserske moči.

Za svoje raziskovalno delo si je prislužil tudi prestižno nagrado na evropski konferenci o fotovoltaiki. V podkastu podrobneje razloži, kje so tovrstne naprave uporabne, dotakneva pa se tudi bolj znanstveno-fantastičnih tem, ki so v začetku vodile raziskave na opisanem področju.

V drugem delu se pogovarjava o tem, kdo je dober mentor ali mentorica in kaj mu pomeni doktorski študij. Rok bi vodilnim v državi predlagal poglobljen razmislek o tem, kaj storiti z visoko izobraženimi kadri. Za ogled priporoča film Trije plakati pred mestom, v branje predlaga knjigo Time Reborn teoretičnega fizika Lee Smolina, za računalnikom pa igro Factorio in spletno stran Ars Technica. Na večerjo pa bi šel z Jonasom Žnidaršičem.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Teo Lenarčič o rastlinskih škodljivcih, objavi v reviji Science in naglaševanju Kemijskega inštituta.

#MetaPHoDcast

Tea Lenarčič  (Instagram) je doktorska študentka biomedicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani in je zaposlena kot mlada raziskovalka na Kemijskem inštitutu pod mentorstvom prof. dr. Gregorja Anderluha in somentorstvom doc. dr. Marjetke Podobnik. Naslov njene doktorske naloge: ” Molekularna evolucija proteinske domene z vezavo na površino celic.”

Tea je skupaj z mednarodno skupino znanstvenih sodelavcev objavila članek v reviji Science, ki velja v znanstvenem svetu za eno izmed najbolj prestižnih revij. Samo za pisanje članka so porabili 1 leto, podatki pa so plod večletnih raziskav na različnih raziskovalnih inštitucijah.

V članku so razložili proces odmiranja rastlinskega tkiva, ki ga povzročijo toksični proteini NLP in razložili, zakaj so določene skupine rastlin občutljive na te toksine. Te ugotovitve so odprle možnosti za razvoj fitofarmacevtskih pripravkov, ki bi preprečili gnilobo, rjo in počrnele plodove pri nekaterih za človeka pomembnih rastlinah.

Proces od same izolacije do določitve strukture proteina lahko traja tudi več let oz. če imaš srečo v najboljšem primeru več mesecev.

Pred kratkim je Tea (skupaj z Eriko Jež in Gabrijelo Horvat) prejela štipendijo Za ženske v znanosti 2018, ki jo podeljuje za Slovenska nacionalna komisija za UNESCO je s podporo L’Oreala.

Kot pravi Tea, je znanost povezana z gospodarskim cvetenjem, zdi pa se ji, da se vrtimo v nekakšnem začaranem krogu, kjer vemo, da je treba vlagati v znanost, vendar za vlaganje primanjkuje sredstev.

Tea je več let trenirala odbojko in je s treningi nadaljevala tudi med študijem biokemije. Posledično je imela na voljo omejeno število ur za učenje, ki jih je morala kar najbolj učinkovito izkoristiti. Doktorskim študentom bi svetovala, da so kar najbolj učinkoviti 8 ur v službi, v svojem prostem času pa se izobražujejo in udejstvujejo tudi na ostalih življenjskih področjih. Na ta način bodo pridobili širino in ne bodo zadušili novih idej, ki težko pridejo na plan, če smo preveč vpeti v eno in isto stvar.

Od filmskih igralcev je Tei všeč James McAvoy in priporoča njegove filme, ki so navadno bolj psihološke narave. S pomočjo knjige “Vreme in podnebje  v gorah” pa se trenutno izobražuje o vremenskih razmerah v gorah, kjer tudi turno smuča.

Na večerjo bi povabila Ivico Kostelića, nad katerim se je navdušila med ogledom filmov v sklopu Festivala Gorniškega filma ter pevca skupine Pearl Jam in samostojnega izvajalca Eddia Vedderja. Pravi, da bi se z veseljem naučila kaj od njiju, saj imata oba veliko življenske širine, eden s športne in drugi bolj iz glasbene strani.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Saro Pintar o določanju strukture proteinov, ki lahko vodi v razvoj novih antibiotikov.

#MetaPHoDcast

Sara je doktorska študentka na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in deluje na področju biokemije, molekularne in strukturne biologije. V svojem raziskovalnem delu preučuje strukturo proteinov in se je v tem okviru posvetila skupini avtolizinov, ki jih najdemo v celični steni bakterije Staphylococcus aureus, bolj znane kot MRSA.

V podkastu razloži, kakšna je naloga avtolizinov, kako določimo strukturo proteinov in kako bi to lahko vodilo v razvoj novih antibiotikov.

Sara uživa v raziskovalnem delu, bi si pa pri študiju želela predmet, ki bi podrobneje predstavil znanost na bolj filozofski ravni. Pri tem predmetu bi se posvetili tudi vprašanju, kako postaviti temeljna znanstvena vprašanja, ki vodijo do novih odkritij. Prav tako si želi večjega in stabilnejšega vlaganja v znanost.

Ostalim raziskovalkam in raziskovalcem na začetku kariere pa svetuje čim več druženja s kolegi in kolegicami na znanstvenih srečanjih, saj s tem lahko dobiš drugačen pogled na svoje raziskovanje.

Sara predlaga ogled YouTube kanala Vsauce.

Na večerjo bi šla z nobelovko Ado Yonath, kristalografinjo, ki je svoje raziskovalno delo posvetila določitvi strukture ribosoma.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Jernejem Štromajerjem o zadružništvu v ZDA in Sloveniji.

#MetaPHoDcast

Jernej Štromajer je politolog in doktorski študent na Fakuleti za družbene vede in bivši Fullbrightov štipendist. V svoji doktorski nalogi se pod mentorstvom prof. dr. Aleksandre Kanjuo Mrčela s somentorjem prof. dr. Igorjem Lukšičem ukvarja z “Analizo zadružništva v Združenih državah Amerike”.

Jernej trenutno dela kot strokovni sodelavec Poslanske skupine SD v Državnem zboru RS, predsednik sveta zavoda Mladinski center Dravinjske doline ter kot občinski svetnik Občine Slovenske Konjice.

Slovenija je ena izmed redkih EU držav, ki nima velike potrošniške zadruge. Med drugim ima država že 2 leti v predalu zakon o delavskih odkupih, vendar ni dovolj politične volje, da bi to sprejela.

Predsedniku vlade bi predlagal, da obrne starostno piramido Univerze v Ljubljani na glavo in s tem omogoči študij večim mladim raziskovalcem. Če pa slučajno kdaj najdemo kakšno naftno vrtino, si Jernej želi en pravi študentski kampus, ki bi drastično spremenil način študija.

Jernej je pri pisanju doktorata uporabljal sistem sodih in lihih dnevov. Ene dni je samo bral in druge dni samo pisal. Priporoča tudi delanje izpiskov in uporabo barvnih markerjev. Poudarja, da je dobro čimprej začeti delati na članku, ki te res zanima.

Kar se tiče knjig, Jernej priporoča knjigo od Margaret Atwood, The Handmaid’s Tale, ki si jo lahko ogledamo tudi kot serijo na Hulu. Najrajši posluša Radio Študent in Val  202.

Na večerji bi imel Janeza Evangelista Kreka (začetnika zadružništva v Sloveniji) na eni strani mize, na drugi pa Edvarda Kardelja. Meni bi sestavljal “šnicelj” in pivo. Meni, da bi veliko ljudi presenetilo, če bi slišali, kako se ta dva gospoda med seboj strinjata glede nekaterih stvari.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Anjo Pogačnik o jainizmu in o tem, kako in zakaj se verovanja in prakse religije spreminjajo skozi migracije.

#MetaPHoDcast

Anja je doktorska študentka na Oddelku za preučevanje religije na New Collegu, Univerze v Edinburghu.

V doktorski disertaciji je preučevala, kako so se prakse jainizma spremenile med jainisti v britanski diaspori.

Svojo terensko raziskavo je opravila v britanskem mestu Leicester in indijskem mestu Jamnagar. V podkastu predstavi jainizem in načine, na katere se je prakticiranje te religije spremenilo v diaspori.

Anja si želi bolj bogato zastopanost znanosti v medijih in se sprašuje, zakaj se ne bi kulturi v večernem televizijskem programu pridružila še znanost.

Za pisanje daljših del Anja priporoča uporabo programa Scrivener, za organizacijo zapiskov aplikacijo Microsoft OneNote, kot pdf knjižnico pa program Papers. Priporoča pa še tehniko Bullet Journal, ki sicer ni digitalen pripomoček, ampak zelo uporaben analogen način načrtovanja, pri katerem si ustvariš koledar po svoji meri.

Ko pa sem jo povprašala o knjigah, podkastih, filmih in spletnih straneh, je nastal naslednji seznam:

KNJIGE:

Katherine Boo, Behind the Beautiful Forevers: Life, Death, and Hope in a Mumbai Undercity

Sarah Rose, For all the Tea in China: Espionage, Empire and the Secret Formula for the World’s Favourite Drink

Nikesh Shukla, The Good Immigrant

Yaa Gyasi, The Homegoing

PODKASTI:

The Guardian Longread

BBC Seriousely

Desert Island Discs with Kristy Young

Od srede do srede

FILMI IN SERIJE:

Life in a day

The Namesake

BBC: The Exodus

Boston Legal

Doctor Who

SPLETNE STRANI IN APLIKACIJE:

Good Reads

Toshl

Kindle

Calm

TuneIn

Na večerjo ne bi šla le z eno gostjo ali gostom, pač pa bi priredila pravo večerno gostijo, na katero bi povabila Malalo Yousafzai, Michelle Obama, Chimamando Ngozi Adichie, Mahatmo Gandhija, Stephena Colberta, Trevorja Noaha, Oscarja Wilda, Martina Luthra Kinga, Ello Fitzgerald, Beyonce, Jhumpo Lahiri, Buddho, Mahaviro in svoje prijatelje, prijateljice ter družino, da bi jih spoznali.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Janezom Zavašnikom o elektronskih presevnih mikroskopih in izzivih doktorskih študentov.

#MetaPHoDcast

Dr. Janez Zavašnik (Twitter) je doktoriral na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Ljubljani in je trenutno na podoktorskem izpopolnjevanju na Max-Planck-Institut für Eisenforschung v Düsseldorfu. V svoji doktorski nalogi pod mentorstvom Prof. Dr. Aleksandra Rečnika je izvajal “Raziskave dvojčenja in faznih transformacij v železovih sulfidih”.

Janez je bil po doktoratu štiri leta zaposlen na Centru za elektronsko mikroskopijo in mikroanalizo, kjer se je ukvarjal predvsem z elektronskimi presevnimi mikroskopi, ki so njegovo glavno raziskovalno orodje.

Zanimiv je podatek, da so vsi znanstveniki doslej z vsemi svojimi elektronskimi presevnimi mikroskopi preiskali le nekaj kubičnih centimetrov snovi.

Predsedniku vlade bi predlagal, da spremeni način financiranja znanosti, saj politika skozi nesorazmerno financiranje različnih vej znanosti veliko bolj usmerja znanost, kot smo si to pripravljeni priznati. Manjka dolgoročna vizija znanosti oz. kaj bi želeli doseči v naslednjih 5, 10, 20 letih. Moramo se pogovarjati o tem, zakaj imamo znanstvenike in kaj bomo z doktorskimi študenti, ko doktorirajo. Ne pa, da vanje vložimo veliko časa, energije in denarja, nato pa jih poceni izvozimo v tujino.

V prostem času Janez priporoča druženje z ljudmi izven stroke in rezerviranje časa med tednom, ko se razmišljanje o doktoratu konča. Glede programske opreme predlaga, da začnejo doktorski študenti čimprej uporabljati programsko opremo, ki jo uporablja mentor, da se izognejo tehničnim zapletom.

Izpostavlja projekt Znanost na Cesti, kjer znanstveniki poskušajo približati znanstvene dosežke širšemu občinstvu in pri katerem tudi sam sodeluje.

Janez bi šel na dve večerji. Na prvo bi povabil dr. Aleša Strojnika, ki je bil med drugim tudi pionir elektronskih presevnih mikroskopov na slovenskem. Druga, ki bi se je udeležil, pa je Fifth Solvay International Conference on Electrons and Photons. Delo raziskovalcev, udeleženih na tej “večerji” (Léon Brillouin, Wolfgang Pauli, William Bragg, …), je neposredno pripeljalo do večine metod v presevni elektronski mikroskopiji, ki jih Janez uporablja skoraj vsak dan in so pravzaprav postavili temelje za osnovno orodje njegovega znanstvenega dela.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.