Meta PHoDcast

Po enem letu, ko smo iz tiskarne prevzeli izvode zbornika Zanimiva, navdihujoča uporabna, in skoraj deset let potem, ko je zadnji izmed njih končal gimnazijo, smo se s štirimi izmed avtorjev prispevkov pogovarjali o njihovi odločitvi za študij in raziskovalno kariero.

Zaupali so nam, kaj so bili pri tem največji izzivi ter čemu so se morali odpovedati. Ali se res vse začne in konča pri denarju ali je v znanosti tudi še vedno tudi kaj prostora za romantiko? Kaj je pravo ravnotežje med zasledovanjem sanj in pragmatičnostjo?

#MetaPHoDcast

V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper smo se v četrtek, 4. januarja, organizirali pogovor s štirimi izmed nekdanjih intervjuvancev, ki so nekdanji dijaki Gimnazije Koper. Naši gostje so bili (po abecedi):

Nekdanja dijaka koprske gimnazije so tudi so-voditeljica podkasta in moderatorka pogovora, dr. Ana Slavec, ki je bila gostja 15. epizode MetaPHoDcast, ter še štirje izmed nekdanjih intervjuvancev:

Če želite podoben dogodek organizirati še v vaši lokalni knjižnici ali na šoli, nam pišite na [email protected].

——

Z Borutom Trpinom o obteženih kovancih in dežju ali o uporabi matematičnih modelov v filozofiji.

#MetaPHoDcast

Borut Trpin je doktorski študent na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s področjem formalne epistemologije in raziskuje, kako naj bi spreminjali prepričanja. V svojem delu prepleta znanja in metode iz matematike ter išče odgovore na filozofska vprašanja.

V podkastu se pogovarjava o tem, kako lahko nekaj vemo in o verjetnosti. Pa tudi o tem, zakaj morda (pre)redko prisluhnemo filozofom in filozofinjam.

Borut predlaga raziskovalkam in raziskovalcem uporabo programov Mendeley, orodja za shranjevanje znanstvene literature, in LaTeX, okolja za pisanje znanstvenih del. Pri uporabi slednjega priporoča spletno orodje ShareLaTeX, kjer lahko skupaj z drugimi raziskovalci in raziskovalkami zelo preprosto urejate dokumente.

V branje priporoča Shakespearjeve drame, izpostavil je Riharda II. Med romani omenja Thomasa Hardya, delo Čista ženska in Laurenca Sterna, Tristram Shandy. Če vam je ljubša poezija, pa predlaga branje pesniške zbirke Kresničke, avtorice Katje Plut. Če pa rada ali rad posegaš po mladinski literaturi, priporoča Roalda Dahla in knjigo Veliki dobrodušni velikan ter zbirko o gospodu Gnilcu avtorja Andyija Stantona.

Rad gleda lahkotnejše nadaljevanke, kot so Seinfeld, Ricky in Morty ter dansko nadaljevanko Rita.

Za vse, ki bi radi redno sledili filozofiji, predlaga spletno stran Philosophy Paper Boy. Borut še vedno soustvarja spletno stran Črna škatla. Če pa vas bolj podrobno zanima njegovo akademsko delo, pa se je vredno ustaviti tudi na njegovi spletni strani. Mimogrede, članek, o katerem je govoril v prvem delu podkasta, je bil medtem sprejet v objavo pri reviji The British Journal for The Philosophy of Science; sprejeto verzijo si lahko preberete tukaj.

Na večerjo bi šel s filozofom Davidom Lewisom ali, še raje, s kakšnim umetnikom, zelo verjetno bi bil to Srečko Kosovel.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Jožetom Bučarjem o razbiranju čustev iz slovenskih spletnih besedil.

#MetaPHoDcast

Dr. Jože Bučar je doktoriral na Fakulteti za informacijske študije v Novem Mestu in je sedaj zaposlen na Geodetski upravi RS, kjer se ukvarja z modeli vrednotenja nepremičnin. V svoji doktorski nalogi pod mentorstvom izr. prof. dr. Janez Povha je klasificiral slovenska spletna besedila glede na izražen sentiment. Če nekoliko poenostavim, je Jože ugotavljal, s katerimi algoritmi lahko razberemo čustva iz popularnih slovenskih spletnih strani.

Skozi svoje raziskovanje je ugotovil, da se večina spletnih člankov začne z več čustvenega naboja, ki se potem proti koncu članka približuje nevtralnemu. Njegovi podatki kažejo, da največ pozitivnih novic v Sloveniji objavijo Finance.si, medtem ko največ negativnih novic objavita spletna portala 24ur.com in rtvslo.si. Delež negativnih novic pri slednjih se približuje 50 %. Hkrati Jože opozarja, da pri ameriških spletnih portalih, kot je recimo cnn.com, delež negativnih novic dosega tudi 90 %.

Jože je znanstvenik, ki se trudi za odprto znanost. Večina njegovih podatkov in orodij je prosto dostopna na spletu za kogarkoli, ki želi bolje spoznati njegovo metodologijo ali reproducirati njegove rezultate.

Pri doktorskem študiju ni bližnjic, pravi Jože, in doda, da je izrabljal nočne ure za raziskovanje ter v zadnjem letu študija spal po 5 ali 6 ur na noč.

Na kavi s predsednikom vlade, bi mu predlagal, naj več vlaga v mlade in glede na to, da že imamo dobro javno šolstvo, poskrbi za boljšo povezavo med gospodarstvom in univerzami.

Jože poslušalcem priporoča knjigo Rolfa Dobellia z naslovom Umetnost jasnih misli, za katero pravi, da pomaga ozavestiti včasih neučinkovite vzorce v razmišljanju.

Na večerjo bi povabil egiptovskega faraona Ramzesa II. ter Hicham El Guerrouj-a, upokojenega svetovnega rekorderja v teku na srednje proge. Jože je namreč bivši član slovenske reprezentance v teku na srednje proge in še vedno zavzet tekač.

——

Z Juretom Ahtikom o različnih metodah ocenjevanja vizualne kakovosti digitalnih fotografij.

#MetaPHoDcast

Dr. Jure Ahtik (@JureAhtik) je magistriral, doktoriral ter je sedaj zaposlen kot asistent na Katedri za informacijsko in grafično tehnologijo, Naravoslovnotehnične fakultete v Ljubljani. V svoji doktorski nalogi je pod mentorstvom dr. Marice Starešinič raziskoval korelacijo med subjektivnim in objektivnim ovrednotenjem digitalnih fotografij. Poenostavljeno povedano: kako se matematične in tehnične metode ocenjevanja kakovosti digitalnih fotografij primerjajo z mnenjem ljudi.

Pogovor med drugim nanese na to, kako različne kulture gledajo slike in kako z metodo sledenja očesnim premikom lahko prepoznamo osebo z absolutnim spominom.

Predsedniku vlade bi predlagal, da ne financira samo znanosti s pedigrejem, ampak z občutkom dela tudi z mladimi znanostmi.

Jure je nazadnje prebral znanstveno-fantastično knjigo Ready player one. V prostem času rad igra pixel art igre na telefonu: Stranger things, Tinker island, Monkey island (celotna serija). Je reden obiskovalec filmskega festivala Liffe, na katerem sta ga letos najbolj navdušila filma Trije plakati pred mestom in Zabava.

Na večerjo bi povabil animirana junaka Ricka in Mortija, ter drzne ljudi, ki spreminjajo družbo, kot sta na primer Robert Mapplethorp in Hugh Hefner.

——

Naše delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

S psihologinjama Nušo Zadravec Šedivy in Tino Podlogar o raziskovanju in preprečevanju samomora.

#MetaPHoDcast

Tina Podlogar in Nuša Zadravec Šedivy sta mladi raziskovalki na Slovenskem centru za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andrej Marušič na Univerzi na Primorskem. Obe sta diplomantki psihologije na Filozofski fakulteti UL, kjer tudi nadaljujeta z doktorskim študijem. Njun mentor je dr. Diego De Leo, profesor psihiatrije in vodja UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora.

Nuša Zadravec Šedivy v disertaciji raziskuje stališča do zdravja, stiske, samomora in iskanja pomoči ter opozorilne znaki depresije in samomorilnega vedenja pri moških s preteklim poskusom samomora. V ta namen je izvedla vrsto poglobljenih intervjujev. Podobno metodo bo v svoji disertaciji uporabila tudi Tina Podlogar, ki v disertaciji proučuje doživljanje psihoterapevtov pri delu s samomorilnimi klienti.

Poleg z znanstveno-raziskovalnim delom se na centru ukvarjajo tudi s preventivnimi programi in na spletni postaji Živ? Živ! javnost informirajo tako o samomoru kot tudi širše o duševnem zdravju. Med drugim so na primer objavili izjavo za javnost o samomoru v naslovu letošnjega maturitetnega eseja ter seriji 13 razlogov, zakaj.

Na kavi s predsednikom vlade bi poudarili predvsem pomen promocije znanosti, poleg tega bi opozorili na neurejenost psihoterapevtske in psihološke dejavnosti ter potrebo po sprejetju zakonodaje na tem področju.

Drugim doktorskim študentom pri pisanju člankov in disertacije za prihranek časa priporočata orodje za citiranje in organizacijo citatov Mendeley. Poslušalcem podkasta Tina priporoča še spletno stran projekta You Rock Foundation, ki se ukvarja s preventivo samomorilnega vedenja pa tudi širše z duševnim zdravjem, Nuša pa knjigo Prelomnice, v kateri njun mentor opisuje razmišljanja in dejanja ljudi v stiski.

Tina bi na večerjo povabila Avstralca, ki je tekom svojega življenja preprečil preko 160 samomorov. Nuša pa bi organizirala večerjo z več osebami, ki so se v življenju znašle v hudih stiskah in svoje težave uspele rešiti ter sedaj pomagajo drugim s podobnimi težavami.

—

Naše delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

 Z etnologom in kulturnim antropologom Blažem Bajičem o tekačicah in tekačih v Ljubljani.

#MetaPHoDcast

Blaž Bajič je pred dobrim mesecem doktoriral na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Tema njegovega doktorskega dela je bila Poti tekačev na Ljubljanskem. V podkastu govoriva o tem, zakaj tekači in tekačice vsako popoldne zapolnijo različne poti Ljubljane in kako se preučevanja teka loti kulturni antropolog.

Blaž je sedaj kot podoktorski raziskovalec zaposlen v okviru projekta Sensotra, kjer preučujejo razlike v dojemanju okolja med starejšimi in mlajšimi, predvsem jih zanima vpliv digitalne tehnologije na doživljanje sveta okoli nas. Pravi, da bodo veseli tako starejših kot mlajših udeleženk in udeležencev raziskave.

Poslušalkam in poslušalcem Meta PHoDcasta Blaž priporoča spletno stran Društva za domače raziskave, v katerem tudi sam sodeluje v projektu o posmrtnih maskah na Slovenskem. Trenutno bere knjigo Otroške stvari avtorja Lojzeta Kovačiča, lani pa se mu je v spomin vtisnilo tudi delo Alfreda Sohn-Rethela Intellectual and Manual Labor: a critique of epistemology. Na večerjo pa bi povabil avstralskega vsestranskega umetnika Daevida Allena.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Naše delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

S kognitivno znanstvenico Zarjo Muršič o socialnem učenju, znanstvenem razmišljanju in inovativnosti.

#MetaPHoDcast

Zarja Muršič je doktorska študentka evolucijske antropologije na Univerzi v Durhamu v Veliki Britaniji. Pred tem je diplomirala iz biologije na Biotehniški fakulteti UL in magistrirala iz kognitivne znanosti na skupnem interdisciplinarnem študiju UL ter biologije na BF UL.

V Angliji sedaj pod mentorstvom dr. Rachel Kendal in dr. Jeremyja Kendala zaključuje doktorsko disertacijo z naslovom Ustvarjalnost in socialno učenje pri otrocih v neformalnem izobraževalnem kontekstu znanstvenega centra. Večji del svojih raziskav je opravila v znanstvenem muzeju Centre for Life v Newcastlu.

Za boljše upravljanje s časom, doktorskim študentom predlaga aplikacijo Forest, za katero je izvedela na vlogu fizika Simona Clarka, pa tudi beležnico Evernote. Tistim, ki bi radi udeležence za svojo raziskavo rekrutirali prek spleta, pa Prolific Academic, ki ga je uporabljala v kombinaciji z orodjem jsPsych.

Trenutno bere knjige The Creative Spark (Agustín Fuentes), No is not enough (Naomi Klein) in Fieldwork Fails, od leposlovja pa poslušalcem priporoča avtorja Patricka Nessa, ki piše o odraščanju in otrocih. O znanosti in filozofiji rada bere spletno revijo Nautilus. Od filmov je izpostavila I, Daniel Blake, ki govori o socialnih problemih v Angliji, med podkasti pa so trenutno njeni najlubši Period, Invisibilia, Radiolab in 30 for 30. Na večerjo bi šla z glasbenico Courtney Barnett.

Zarja je tudi članica znanstvene redakcije Radia Študent ter ustvarjalka rubrike Zarjina lista na Metini listi, v kateri je predstavljala kratke novice z različnih področij znanosti. Čez 14 dni pa boste lahko poslušali prvo epizodo, v kateri se bo preizkusila kot sovoditeljica Meta PHoDcasta.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Naše delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z biologom in biostatistikom Romanom Luštrikom o spremljanju gibanja različnih živali, ocenjevanju gostot njihovih populacij in o statistiki.

#MetaPHoDcast

Roman Luštrik doktorski študent na biostatističnem modulu interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa statistika ter raziskovalec v Skupini za ekologijo živali na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete UL, kjer je tudi diplomiral.

V doktorski disertaciji proučuje modele s prostorsko omejitvijo za ocenjevanje gostot superpopulacij.  S simuliacijami različnih gostot gibanja živali kot na primer medvedov, s katerimi se ukvarja njegov somentor, doc. dr. Tomaž Skrbinšek, proučuje učinek roba populacije na pristranskost ocen njene velikosti in gostote.

Poslušalcem podkastov na Metini listi že poznan kot član ekipe Metamorfoza in tudi sam posluša številne, med katerimi je izpostavil Planet Money, Hidden Brain, Apparatus, Glave, Latrino, The Doug Stanhope Podcast, Sceptic Tank in #DateFails with Kate Quigley. Pripravil pa je tudi celoten seznam vseh, ki jih spremlja.

Na knjižni polici bodočega Dr. Romana najdemo vse od priročnikov za R (Applied Spatial Data Analysis with R) do zgodovinskih knjig (Band of Brothers, War’s Unwomanly Face) in poljudnejšega branja (Atlas Shrugged). Ureja spletno stran Društva Za proučevanje in ohranjanje metuljev in več drugih strani ter občasno kaj napiše za blog Udomačena statistika.

Doktorskim študentom priporoča, da se naučijo uporabljati statistično programsko orodje R. Če imate kakšno vprašanje o tem, mu ga lahko postavite v skupini Anonimni Rkoholiki, na Stackoverflow ali pa na Twitterju, kjer je @romunov. V živo pa ga lahko pocukate za rokav 24. oktobra na snemanju podkasta Metamorfoza.

—–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Naše delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z Davorjem Kržišnikom o testiranju življenjske dobe lesa in različnih načinih zaščite lesa.

#MetaPHoDcast

Davor Kržišnik je mladi raziskovalec na Oddelku za lesarstvo BF UL, kjer zaključuje doktorski študij bioznanosti – znanstveno področje les in biokompoziti. Na oddelku je član delovne skupine za patologijo in zaščito lesa in pod mentorstvom prof. dr. Mihe Humarja zaključuje doktorsko disertacijo o povezavi med laboratorijskimi in terenskimi testi pri vrednotenju življenjske dobe lesa.

V svojih raziskavah primerja različne materiale na osnovi lesa ter štiri različne zaščitne postopke: impregnacijo z biocidnim izdelkom iz bakra in etanolamina, impregnacijo z naravnim voskom, površinsko obdelavo z akrilnim premazom in toplotno obdelavo v inertni atmosferi.

Od vlade si želi, da bi bolje spodbujala inovativnost na različnih področjih. Všeč mu je koncept idej vrednih širjenja TED govorov (v povezavi z lesarstvom npr. gradnja nebotičnikov z lesom). Poslušalcem v branje priporoča knjige Edwarda de Bona. Pomemben del njegovega življenja je taborništvo, zato bi bil njegov sogovornik na večerji ustanovitelj tega gibanja, Sir Robert Baden-Powell.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Naše delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.

Z elektrotehnikom Markom Joštom o sončnih celicah, fotovoltaiki in energetiki na sploh.

#MetaPHoDcast

Dr. Marko Jošt je bil mladi raziskovalec v Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko UL, kjer je letos doktoriral na temo Proces izdelave in karakterizacija nanotekstur za upravljanje svetlobe v fotonapetostnih in optelektronskih elementih. Že v času doktorskega študija je večkrat gostoval na inštitutu Helmholtz Zentrum Berlin, kjer je razvil perovsiktne sončne celice z učinkovitostjo pretvorbe preko 16 % in kjer sedaj kot podoktorski raziskovalec nadaljuje s proučevanjem nizkocenovne alternative konvencionalnim sončnim celicam.

Pravi, da ima fotovoltaika svetlo prihodnost in se želi še naprej ukvarjati s tem področjem.

V Sloveniji pogreša strategijo, tako na področju sončne energije kot tudi na področju znanosti.

Je ljubitelj oddaje Last week tonight with John Oliver, saj se voditelj dobro pripravi na vsako temo in jo predstavi na duhovit način – v eni izmed lanskih epizod se je npr. lotil poročanja medijev o znanstvenih študijah. Na večerjo bi povabil trenerja nogometnega kluba Liverpool in kakšnega astronavta.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Naše delo lahko podprete z donacijo Zavodu Metina lista in v zahvalo boste prejeli knjigo Zanimiva, navdihujoča, uporabna.