Meta PHoDcast

Z Robertom Bevcem o tem, kaj imajo skupnega dojenčki in roboti.

#MetaPHoDcast

Robert Bevec je trenutno zaposlen na Institutu Jožef Stefan (IJS), natančneje na oddelku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Robert je sicer doktorski študent na Fakulteti za elektrotehniko pod mentorstvom dr. Aleša Udeja, naslov njegovega doktorskega dela je Učenje predstavitev predmetov s pomočjo robotskih manipulacij.

Širša motivacija za njegovim doktorskim delom je, da bi se lahko roboti sami učili in bolje razumeli svet okoli sebe. Robert se je osredotočil na predstavitev predmetov, ker je to pomembna stvar za interakcijo s svetom in nam ljudem precej samoumevna, robote pa je treba naučiti, kaj je predmet, kako se ga naučiti, kako ga prijeti itd. Z njegovim algoritmom se roboti naučijo postavljati hipoteze na osnovi 3D vizualnih značilk, kaj bi lahko bili predmeti. Te hipoteze pa potem preverijo s potiskanjem oz. kakršnokoli interakcijo z okoljem, iz katere se da izluščiti znanje o teh objektih.

Kljub temu, da so humanoidni roboti v naravni velikosti človeka, so trenutno na nivoju dojenčka, kar pomeni, da bodo razbijali, prevrnili stvari, kaj polomili …

Na kavi s predsednikom vlade bi hitro prešel k bistvu in izpostavil dejstvo, da so plače raziskovalcev v javnem sektorju takšne, da raziskovalci težko začnejo in še težje ostanejo. Na koncu si jih veliko poišče službe v tujini, kar je škoda, ker so davkoplačevalci plačali njihovo šolanje, sedaj pa ustvarjajo dodano vrednost v tujini.

Kot pomoč pri pisanju člankov priporoča storitev za pisanje Latex člankov v oblaku, imenovano Overleaf, in orodje za urejanje referenc Mendeley.

Glede na uspehe slovenskih košarkarjev v NBA ligi si Robert rad vzame čas za poslušanje podkasta NBA Slovenija. Na večerjo bi povabil ameriškega satirika in voditelja pogovorne oddaje Stephena Colberta ter kolumbijsko igralko in model Sofio Vergara.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Žigo Štancarjem o jedrski energiji in podrobneje o fuziji.

#MetaPHoDcast

Žiga Štancar je mladi raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu “Jožef Stefan”, na študij pa je vpisan na Fakulteti za matematiko in fiziko na doktorskem programu Jedrska tehnika.

V podkastu predstavi dva načina pridobivanja energije prek atomskih reakcij, jedrski razpad – fisijo in jedrsko zlitje – fuzijo. V svoji disertaciji, ki temelji na meritvah raziskovalnega reaktorja JET v Oxfordu, je Žiga preučeval obnašanje nevtronov v napravi imenovani tokamak. Žiga pove, da imamo na Zemlji že fuzijske naprave, v katerih presežemo temperaturo središča Sonca in to kar za desetkrat. Podrobneje pojasni, kaj je plazma in kako bi iz nje pridobivali elektriko ter kako raziskovati lastnosti in poti nevtronov, nastalih v plazmi.

Žiga poleg raziskovanja v sklopu doktorata deluje tudi kot znanstveni komunikator. Znanstvena komunikacija se mu zdi zelo pomembna, zato sodeluje v ekipi Science Bites, ki organizira kratka predavanja o različnih znanstvenih temah v angleščini. Vabi vas na prvo srečanje tretje sezone, ki bo že v torek 15. 1. v Žmaucu v Ljubljani.

Predsedniku vlade bi predlagal, da se potrudi obdržati perspektivne mlade raziskovalke in raziskovalce v Sloveniji.

Predvsem se mu zdi, da se mladi na začetku kariere soočajo s težkimi finančnimi situacijami in zato priložnosti za delo pogosto iščejo v tujini. Rešitev vidi v shemi sistemsko urejenega zaposlovanja in financiranja mladih doktorjev, ki se vračajo iz podoktorskih izobraževanj v tujini.

V prihodnosti se vidi v raziskovalnih vodah. Konec februarja odhaja na podoktorsko izobraževanje v Oxford, kjer bo deloval v okviru sodelovanja med evropsko fuzijsko asociacijo EUROfusion in Institutom “Jožef Stefan” in še naprej izvajal raziskave na tokamaku JET.  V daljni prihodnosti upa, da bo dočakal delovanje prvih fuzijskih elektrarn.

Žiga je zavzet bralec in sodeluje tudi v bralnem krožku, poslušalkam in poslušalcem predlaga, da v roke vzamejo sedmerologijo Dark Tower Stephena Kinga in knjige Arta Paasilinne za doktorske študente in študentke, ki naj bi bili naveličani življenja. Žigi sta všeč tudi knjigi Krasni novi svet Aldousa Huxleya in Lincoln in the Bardo Georgea Saundersa. Poleg književnosti pa iz poljudne znanosti priporoča knjigo Other Minds: the Octopus, the Sea, and the Deep Origins of the Consciousness avtorja Petra Godfrey-Smitha. Poleg knjig priporoča film The Man from Earth.

Na večerjo bi, kot navdušen kitarist, šel z Davidom Gilmourjem, s pevcem in kitaristom Pink Floydov.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z encimi in bioreaktorjem od perja do bioplina.

#MetaPHoDcast

Beti je doktorska študentka študija bioznanosti na smeri biotehnologija (Biotehnična Fakulteta, UL). Kakor pravi sama, jo zanimajo predvsem aplikativni vidiki mikrobiologije. Naslov njene doktorske naloge je: Mikrobna razgradnja keratina v termofilnem metanogenem bioreaktorju. V pomoč so ji mentorica doc. dr. Maša Vodovnik in  somentorica prof. dr. Romana Marinšek Logar.

V podkastu nam razloži, kako se je lotila dela s termofilnimi mikroorganizmi in izolacije teh iz bioreaktorjev, kako lahko njene raziskave prispevajo aplikacijam v industriji ter, da

se keratinski odpadki lahko s pomočjo mikrobnih encimov razgradijo na peptide in aminokisline, ki bi se potencialno lahko uporabile tudi kot dodatek živalski krmi.

Beti pojasni, da je najbolj problematičen odpadek v perutninski industriji perje, ki predstavlja približno 8 % teže odraslega piščanca. Konvencionalno recikliranje keratinskih odpadkov je povezano z visokimi stroški, hkrati pa pride v postopku proizvodnje perne moke do uničenja nekaterih esencialnih aminokislin.  S pravilno obdelavo tovrstnih odpadkov lahko zmanjšamo škodljive vplive na okolje in izgubo pomembnih surovin in virov energije. Poleg tega peptidi in aminokisline, ki nastanejo pri hidrolizi s keratinazami, predstavljajo tudi vir za proizvodnjo bioplina v procesu anaerobne razgradnje, ki je okoljsko in ekonomsko obetajoč proces za razgradnjo organskih odpadkov.

Tudi Beti sem spoznal na 4. Znanstvenem Slamu, kjer nam je kot lanskoletna zmagovalka pomagala pri pripravi naših naslov, nastopov in na dan predstavitve poskrbela za tiste malenkosti, ki jih povprečni gledalec ne opazi ravno zato, ker nekdo za njih vestno poskrbi.

Kakor veliko naših gostov, si Beti želi, da bi se več vlagalo v slovensko znanost (še posebej podoktorske raziskovalce), ter podpiralo projekte kakršni so Znanost na Cesti (ZnC), kjer se znanost poda tudi med ljudi, ki drugače nimajo toliko stika z znanstvenim svetom. Svojim kolegom predlaga, naj se ne zanašajo preveč na Microsoftove produkte (predvsem Word) in svoje delo redno shranjujejo.

Raziskovalci pogosto težko pustijo službo v svojih pisarnah in laboratorijih, čeprav Beti pravi, da je pomembno, da se po delu sprostimo in uživamo tudi v drugih stvareh, ki jih življenje ponuja. Med filmi ji je nazadnje ostal v spominu film “The house that Jack built“, priporoča knjigo “Močnejši od sovraštva“, avtorja Tima Guenarda, podkast “This Week in Microbiology” ter že zgoraj omenjeni projekt Znanost na Cesti.

Večerjala bi v družbi Leonarda da Vinci-ja, ki bi jo mogoče uspel še naslikati, in za katerega pravi, da je bil človek renesanse z vizijami, ki so bile bistveno pred časom, v katerem je živel. Slovenski gost na večerji bi bil preminuli alpinist Tomaž Humar.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Miho Hafnerjem o uporabi nevroznanosti v kazenskem pravu.

#MetaPHoDcast

Miha Hafner je kot mladi raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom profesoric doktoric Katje Šugman Stubbs in Renate Salecl spomladi doktoriral z disertacijo ‘Pomen in uporaba izsledkov nevroznanosti v kazenskem pravu’.

V podkastu tako govoriva o kazenskem pravu in kakšen pomen ima za to vejo prava nevroznanost.

Pogovor se dotakne vprašanja, ali nam lahko nevroznanost pove kaj o kazenski odgovornosti neke osebe oz. drugače, kakšno dokazno vrednost imajo dokazi s področja nevroznanosti. Miha pa predstavi tudi nekaj zgodovine uporabe nevroznanosti v pravu, z nami deli zanimive primere iz tujine, podrobno pa opiše tudi slovenske razmere in uporabo različnih izvedenskih mnenj na slovenskih sodiščih.

Ko so pred leti izvedli raziskavo o sodbah za umore na slovenskih sodiščih od osamosvojitve do leta 2015, so odkrili, da so kar v 18 % primerov v obtožnici navedli, da so mnenje podali tudi izvedenci ali izvedenke s področij nevroznanosti, psihiatrije in psihologije. Zanimivo je tudi, da nevroznanosti na sodičču ne aktivirajo zgolj v fazi obravnave, ampak se je poslužujejo tudi kasneje, ko nekdo že prestaja kazen. Seveda pa predstavljena tema v tem podkastu prinese več vprašanj kot odgovorov.

Miha predlaga predsedniku vlade, da bi se posvetil prekarnosti mladih znanstvenic in znanstvenikov.

Pri tem bi bilo dobro, da bi obstajali daljši časovni projekti in več rednih zaposlitev mlajših raziskovalk in raziskovalcev.

Doktorskim študentom in študentkam priporoča, da si naloge, ki jih izpolnjujejo med izvajanjem raziskovalnega dela za disertacijo, razdelijo na manjše enote in se po opravljenem delu nagradijo. Vsem, ki jih zanima področje prava in nevroznanosti, pa priporoča spletišče The MacArthur Foundation Research Network on Law and Neuroscience.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki in sogovornice tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. 

Koliko strojnikov potrebuješ, da opereš perilo?

#MetaPHoDcast

S Tadejem sva se srečala na 4. Znanstvenem Slamu, ki ga je organiziralo društvo Znanost na Cesti (ZnC), kjer je predstavljal svoj doktorat z naslovom: Uporaba hidrodinamske kavitacije v pralnem stroju. Trenutno je zaposlen na Fakulteti za strojništvo UL kot podoktorski raziskovalec na ERC projektu CABUM.

Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Braneta Široka in somentorja izr. prof. dr. Matevža Dularja. Cilj njegove doktorske študije je bil raziskati vpliv in možnosti hidrodinamske kavitacije za uporabo v pralnih strojih. Z namenom, da se poveča učinek in učinkovitost pralnega stroja. V okviru svojega študija je zasnoval in preizkusil poseben rotacijski generator hidrodinamske kavitacije, ki bi bil primeren za vgradnjo v pralni stroj. Oziroma po domače rečeno, kakor v podkastu razloži Tadej:

Za generacijo kavitacijskih mehurčkov sem naredil majhno slabo “pumpo”.

Kavitacija je namreč je fizikalni pojav, ki označuje prehod iz kapljevine v plinasto fazo in nazaj v homogeno kapljevino. Takrat se sprosti ogromno energije, ki jo lahko uporabimo v različne namene.

Predsedniku vlade bi omenil, da ima Slovenija kot majhna država velik potencial, da postane znanstveno oz. razvojno osredotočena (to je zapisano tudi v dolgoročni strategiji) in bi od tega imela korist celotna družba.

Da se sprosti po službi, Tadej rad pogleda serijo Brooklyn Nine-Nine in bere fantazijske knjige, navdahnjene s humorjem, kakršne piše Terry Prachett. Za bolj “resne” poslušalce predlaga že večkrat omenjeno knjigo na Meta PHoDkastu: Thinking, Fast and Slow od Nobelovega nagrajenca za ekonomijo, Daniela Kahnemana. Sam opaža, da vedno več mladih znanstvenikov izdeluje in objavlja odlične video posnetke (Tadeju je všeč Kurzgesagt), z namenom, da kratko in jedrnato razložijo različne znanstvene tematike.

Na večerji bi Tadeju družbo v času starega Egipta delala Kleopatra, ker ga zanima to obdobje zgodovine in ker s kraljico Egipta na drugi strani mize to vsekakor ne bi bil dolgočasen pogovor.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Markom Ilićem o vidu pri obadih, vinskih mušicah in drugih dvokrilcih.

#Meta PHoDcast

Marko Ilić je tik pred zagovorom doktorskega raziskovalnega dela, ki ga je opravljal kot mladi raziskovalec na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete v Ljubljani. Marko je svoje raziskovalno delo opravljal v sklopu Skupine za integrativno fiziologijo in fiziologijo živali pod mentorstvom dr. Gregorja Belušiča in somentorstvom dr. Marka Krefta. V času doktorskega študija je bil vpisan na študij Znanosti o celici, ki je eno izmed znanstvenih področij v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Bioznanosti.

V svojem raziskovalnem delu Marko preučuje vid žuželk. V doktoratu pa se je usmeril na različne vrste višjih dvokrilcev. Večji del naloge je preučeval obade, ki so zanimivi zato, ker imajo oči dovolj velike, da jih je mogoče udobno preučevati z uporabo elektrofizioloških metod z ostro elektrodo. Ob tem pa so obadi tudi zelo mobilni in veliko preletajo okolje, kar pomeni, da morajo imeti bolj razvite določene vrste vida, predvsem tiste, ki zaznavajo gibanje.

V podkastu govoriva tudi o tem, kako poseben je vid žuželk.

Žuželke namreč zaznavajo tudi valovne dolžine svetlobe, ki jih ljudje ne vidimo. S svojimi vidnimi receptorji zaznavajo svetlobo veliko hitreje kot ljudje.

V prostoru se med drugim orientirajo tudi s pomočjo linearno polarizirane svetlobe, ki je nam nevidna, v okolju pa se pojavlja pogosto in predvidljivo. Najpogostejši vir linearno polarizirane svetlobe je polarizacijski vzorec neba, ki nastane ob prehodu sončne svetlobe skozi atmosfero.

Marko je bil zelo zadovoljen z raziskovalnim delom, tako si v prihodnosti želi ostati v znanosti in morda tudi predavati. Tekom študija je preživel nekaj časa na Japonskem, kjer bo tudi nadaljeval svoje raziskovalno delo v okviru podoktorskega izobraževanja.

Vsem doktorskim študentkam in študentom priporoča, da se naučijo programiranja. Sam uporablja Python, za risanje grafov pa priporoča Prism.

Marko izpostavlja družabno igro Evolution Climate, kjer igralci in igralke skrbijo za prilagoditve in obstoj določene vrste v nepredvidljivih okoljih.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki in sogovornice tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Uršo Kanjir o analizi satelitskih slik in nezakonitih migracijah na morju.

#MetaPHoDcast

Urša Kanjir (Twitter) je geodetka, ki raziskuje na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU in deluje tudi v okviru centra odličnosti Vesolje-SI. V svoji doktorski nalogi pod mentorstvom prof. dr. Krištofa Oštirja in somentorice as. dr. Ane Kralj raziskuje “Uporabo daljinskega zaznavanja za opazovanje migracij na morju – zaznavanje plovil in vpliva na okolje.” Doktorirala bo na področju Varstva okolja, kakor se imenuje interdisciplinaren doktorski študij, ki spada pod okrilje Univerze v Ljubljani.

Urša za svoje doktorsko delo razvija algoritme, ki omogočajo samodejno zaznavanje plovil na morju iz optičnih satelitskih posnetkov.

Slednje je uporabno predvsem, kadar ladje nimajo prižganih pozicijskih oddajnikov, ker mogoče ne želijo, da bi jih zaznali. Takšen algoritem bi lahko uporabili za bolj učinkovito geolociranje plovil, v katerih se lahko potencialno nahajajo migranti pri prehodu čez Mediteransko morje.

Migranti pogosto bijejo bitko s časom, ker se nahajajo v plovilih, ki so neprimerna za plovbo, poleg tega pa imajo na voljo omejene zaloge hrane in vode. Daljinsko zaznavanje gre v to smer, da so satelitski posnetki dostopni vsem.

Predsedniku vlade bi predlagala, da podpira tudi temeljne znanosti in ne samo aplikativne.

Želi si, da bi bili raziskovalni projekti bolj dolgoročno zastavljeni, da bi lahko raziskovalci še bolj poglobljeno raziskovali. In da se znanstveno delo ne bi ocenjevalo samo z eno formulo. Nekdo namreč več objavlja, drugi delujejo bolj na širjenju znanosti v poljudne vode, spet tretji pripravljajo in urejajo baze podatkov itd.

Poslušalcem, ki jih zanima delo z geografskimi informacijskimi sistemi, priporoča programsko orodje QGIS ter programski jezik R za tiste, ki želite več računanja.

Kar se tiče knjig, bi priporočila: Galapagos island (Kurt Vonnegut), The complete cosmicomics (Italo Calvino) in Mediterranean Migrations at the World’s Deadliest Border (Maurizio Albahari). Priporočeni film ima naslov Fuocoammare.

Težko bi se odločila za eno osebo, s katero bi šla na večerjo, če pa bi imela možnost organizirati “ruski bife“ in povabiti več ljudi, to ne bi bili ljudje iz njenega strokovnega področja, temveč umetniki, režiserji … oz. ljudje, katerih razmišljanje je drugačno od ustaljenih norm.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Nino Zupanič o sladkorjih v prehrani.

#MetaPHoDcast

Nina Zupanič, doktorska študentka Bioznanosti na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na Inštitutu za nutricionistiko preučuje vpliv sladkorja v prehrani na zdravje otrok. Znanost o prehrani jo zanima še iz časa magistrskega študija na Nizozemskem.

V doktorskem delu preučuje, kaj je glavni vir sladkorja v prehrani in koliko ga zaužijejo slovenski otroci.

Na koncu bo, če bo šlo vse po načrtih, izvedla tudi klinično raziskavo, s katero bo preverila, kakšen vpliv ima sladkor na metabolizem otrok. O prehrani pa piše tudi za portal prehrana.si.

V pogovoru je poudarila pomembnost motivacije pri raziskovalnem delu. Ko je študirala na Nizozemskem, je imela dobro izkušnjo in veliko motivacije, ki bi si je želela tudi v Sloveniji. Enega izmed razlogov za manjše navdušenje nad znanostjo pri nas vidi v denarni podhranjenosti znanosti, zato bi si želela, da se denarni vnos v slovensko znanost poveča. Pri tem pa poudarja tudi, da si želi, da bi bil poklic znanstvenice ali znanstvenika v slovenskem okolju bolj cenjen.

Na večerjo bi šla z Nobelovo nagrajenko Elizabeth Blackburn, ki je raziskovala konce kromosomov, ki jih imenujemo telomere. Odkrila je encim telomeraza, ki poskrbi, da se konci kromosomov ob delitvi celic ne krajšajo, saj poškodbe teh delov kromosomov vodijo tudi v staranje in različne bolezni.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki in sogovornice tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Markom Grgurovičem o optimizaciji algoritmov na grafih in razpetosti med raziskovalnim delom na doktoratu in delom v industriji iger.

#MetaPHoDcast

Marko Grgurovič je doktorski študent računalništva in informatike na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (FAMNIT), kjer je tudi diplomiral in magistriral. Na fakulteti tudi asistira pri predmetu Razvoj iger.

Pod mentorstvom prof. dr. Andreja Brodnika in doc. dr. Roka Požara pripravlja doktorsko disertacijo s področja teoretičnega računalništva z naslovom Optimizacija in grafi: učinkovitost nekaterih algoritmov v teoriji in praksi. Za laično razlago algoritme primerja s kuharskimi recepti, pri njihovi optimizaciji pa v računalništvu iščejo navdih tudi v naravi, na primer v kolonijah mravelj.

Marko je trenutno zaposlen v svojem podjetju, kjer razvija videoigro Mordhau, za katero je lani na Kickstarterju želena sredstva zbral v manj kot enem dnevu, na voljo pa bo na začetku naslednjega leta. Kljub uspehu v industriji, bi obžaloval, če se ne bi vpisal na doktorski študij. Pravi namreč, da se občutki, ko reši praktičen problem v industriji, ne morejo primerjati z občutki pri reševanju znanstvenih problemov.

Ko rešiš problem v znanosti, se počutiš, kot da bi zmagal nad vesoljem.

Zaradi hkratnega dela na doktoratu in igri, nima veliko časa za druge stvari. Doktorskim študentom priporoča zapisovanje svojih idej in uporabo urejevalnika besedil TeX.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z dr. Simonom Malmenvallom o zgodovini in teologiji Kijevske Rusije.

#MetaPHoDcast

Dr. Simon Malmenvall je pravkar doktoriral na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje znotraj programske skupine, katere teme so etično-religiozni temelji in perspektive družbe ter religiologija v kontekstu sodobne edukacije in nasilje. Svojo doktorsko disertacijo je pripravljal pod študijskim mentorstvom prof. dr. Antona Štruklja in s pomočjo raziskovalnega mentorja prof. dr. Roberta Petkovška. Naslov njegove doktorske disertacije je Oblikovanje kulture Kijevske Rusije v luči pojmovanja zgodovine odrešenja. Trenutno deluje tudi na Fakulteti za poslovne vede, ki spada pod Katoliški Institut.

Simonova doktorska disertacija spada v okvir kulturno-idejne zgodovine in historične teologije.

Njen namen je slovenskemu znanstvenemu prostoru prvič sistematično predstaviti oblikovanje krščanske kulture Kijevske Rusije, najstarejše vzhodnoslovanske državne tvorbe, ki je obstajala med 10. in 13. stoletjem. V disertaciji je posebna pozornost namenjena proučitvi zgodovinske zavesti takratne staroruske posvetne in cerkvene elite. Če smem nekoliko poenostaviti, je Simon preučeval temelje (zametke) ruske pravoslavne cerkve s pomočjo štirih izbranih zgodovinsko-religijskih tekstov: pridigo Beseda o postavi in milosti, letopisom Pripoved o minulih letih, hagiografijo Branje o Borisu in Glebu in potopisom Življenje in romanje Danijela, igumana z Ruske zemlje.

Predsedniku vlade bi predlagal marsikaj, izpostavimo, da bi bil njegov prvi predlog spremeniti merila dodeljevanja sredstev ARRS tako, da bi vsaka veja znanosti dobila svoje kriterije za ocenjevanje kakovosti.

Kar se tiče orodij,  Simon predlaga predvsem študentom družboslovja in humanistike naslednji dve spletni strani:

Za tiste, ki jih zanima ruska akademska tematika in katoliška zgodovina, so dodatne povezave spodaj:

Z njegove strani priporočene knjige so:

Kot velik ljubitelj filmov z vojaško tematiko priporoča naslednje filme:

Na večerjo bi povabil Franca Grivca (1878–1963), teologa in zgodovinarja, doslej največjega slovenskega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo in delovanje svetih Cirila in Metoda.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.