Meta PHoDcast

Z Anjo Petković o dokazovalnih pomočnikih v matematiki.

#MetaPHoDcast

Anja Petković je doktorska študentka na Fakulteti za matematiko in fiziko. Poznate jo lahko tudi iz oddaje Ugriznimo znanost, kjer gledalkam in gledalcem zastavlja matematične uganke.

Anja je del raziskovalne ekipe, ki razvija dokazovalne pomočnike. Matematiki in matematičarke v svojem delu oblikujejo izreke. Da preverijo, ali neki izrek ali trditev zares drži, konstruirajo dokaze. A še vseeno je potrebno preveriti, da se matematiki in matematičarke pri dokazih ne zmotijo.

Kljub temu, da obstaja rigorozen sistem strokovnega preverjanja dokazov v znanstvenih objavah z recenzijskim postopkom (peer review), se lahko napake izmuznejo tudi v recenziji. Kot pove Anja, se je to kar nekajkrat v matematiki že zgodilo. Zato je morda bolje, da dokazov ne preverjajo ljudje, ampak sklepe matematikov in matematičark preveri računalnik.

To je vodilo v pospešen razvoj dokazovalnih pomočnikov, torej računalniških programov, ki nam pomagajo preverjati sklepe v dokazih. Enega takšnih dokazovalnih pomočnikov razvijajo tudi v raziskovalni skupini, v kateri sodeluje Anja, imenuje se Andromeda. Ta je poseben v tem, da lahko uporabnik ali uporabnica sam določi, katero teorijo tipov želi uporabljati. Izkaže se namreč, da je nekatere izreke lažje dokazati v eni teoriji, druge pa v kakšni drugi teoriji tipov. Anja se ukvarja s tem, kako bi v splošnem podali prevedbe (transformacije) med teorijami tipov, da bi lahko združevali dokaze v različnih teorijah.

Med pripravo doktorata je spoznala, zakaj študij na doktorski ravni traja vsaj tri leta, in ta tri, štiri leta študija bi z veseljem še enkrat ponovila.

Predsedniku vlade bi predlagala, da znanstvenice in znanstveniki dobijo čim boljše pogoje dela. Poklic raziskovalke ali raziskovalca je lahko zelo omejujoč, saj vključuje veliko pogodb za določen čas. Tako se mladi veliko selijo s podoktorskega izobraževanja na podoktorsko izobraževanje znotraj države in tudi krožijo med različnimi državami. Anja predlaga tudi večji vložek denarja v znanost, saj se z znanostjo rešujejo tudi problemi, s katerimi se soočamo kot družba, kot so npr. podnebne spremembe. Želi si tudi, da so razpisi usklajeni z zakonodajo in da je zakonodaja takšna, da je prijazna do znanstvenic in znanstvenikov. Tukaj Anja opozori predvsem na razpisne pogoje v primerih porodniškega dopusta in dopusta za varstvo in nego otroka.

Anja pri svojem delu uporablja programsko orodje LaTeX in znotraj njega predlaga uporabo paketa BibTeX za nabor in navajanje izbrane literature.

V ogled priporoča Ugriznimo znanost. V branje predlaga knjige Sapiens: Kratka zgodovina človeštva, Homo deus: Kratka zgodovina prihodnosti in 21. nasvetov za 21. stoletje avtorja Yuvala Noaha Hararija; Bad Blood: Secrets and Lies in a Silicon Valley Startup, avtorja Johna Carreyroua; Rojstvo teorema, avtorja Cedrica Villanija; Stric Petros in Goldbachova domena (Uncle Petros and Goldbach’s Conjecture), avtorja Apostolos Doxiadisa. Programerkam in programerjem priporoča ogled spletne strani Project Euler. Na tej spletni strani najdete kratke matematično-programerske uganke.

Na večerjo bi povabila tri ljudi. Kot prvo bi gostila matematičarko Sofjo Kovalevskajo, ki je bila prva ženska, ki je doktorirala iz matematike. Drugi povabljen matematik bi bil Vladimir Voevodski. Poleg matematičarke in matematika pa bi šla na večerjo tudi z ilustratorjem risanke Krtek Zdeněkom Milerjem.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Timom Podlogarjem o sintezi glikogena med in po športni vadbi.

#MetaPHoDcast

Tim Podlogar končuje doktorski študij na Univerzi v Birminghamu v Veliki Britaniji. Raziskoval je v sklopu Šole za športne, vadbene in rehabilitacijske znanosti. V njegovem doktorskem delu ga zanima, kako poteka presnova med vadbo, usmeril pa se je predvsem na različne vrste sladkorja. Pri tem ga je zanimalo, kako različni ogljikovi hidrati vplivajo na regeneracijo in zmogljivost športnikov in športnic. V treh empiričnih raziskavah je poskusil osvetliti to področje z uporabo posredne kalorimetrije, vnosa stabilnih izotopov ter analize krvi in mišičnega tkiva.

Zaloge glikogena so v telesu zelo omejene in jih lahko izpraznimo že v uri in pol do dveh urah telesne aktivnosti. Kolesarske dirke lahko trajajo tudi več kot dvakrat toliko časa, zato se je Tim posvetil vprašanju, kako te zaloge čim hitreje obnoviti in s tem skrajšati čas regeneracije. V svoji doktorski nalogi z naslovom Vnos ogljikovih hidratov in regeneracija po vadbi: vplivi na presnovo in zmogljivost se je posvetil raziskovanju vpliva sladkorjev glukoze, fruktoze in galaktoze na zaloge glikogena pri športnicah in športnikih v različnih pogojih.

Tim je sicer nekdanji jadralec, sedaj pa zagrizen kolesar. O svojih poskusih, kako lahko izboljša svoje rezultate s sledenjem znanosti, je pisal na blogu kineziolog.si.

Raziskovalkam in raziskovalcem priporoča uporabo programa Mendeley, s katerim lahko lažje sledite vsej literaturi, ki jo citirate in uporabljate pri raziskovanju. Tim je pristaš Applovega ekosistema. V branje priporoča knjigo Alexa Hutchinsona Endure, računalniško igro Zwift, ki jo uporablja med treningi kolesarstva, v ogled omenja film Icarus o dopiškem škandalu v Rusiji in v poslušanje podkast STEM-Talk.

Na večerjo bi šel z Stevom Jobsom – predvsem ga navdušuje njegov način razmišljanja.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Tadejem Droljcem o komponiranju z uporabo audiovizualnih objektov.

#MetaPHoDcast

Tadej Droljc (Vimeo) je začel svojo študentsko pot kot študent strojništva. Ker ga študij ni kaj dosti veselil, se je po dveh opravljenih letnikih na univerzitetnem študiju najprej prepisal na visokošolski program, nekaj izpitov pred koncem pa je kot absolvent študij opustil. Strojniško prakso je opravljal v Kamniku in jo kasneje tudi podaljšal v redno zaposlitev. Tako si je prihranil denar za dodiplomski študij računalniške glasbe v Veliki Britaniji na University of Hull.

Nato se je za dve leti vrnil v Slovenjo in delal kot intermedijski umetnik, zvočni dizajner, glasbenik, kreativni programmer za avdiovizualne namene, glasbeni novinar ter DJ. Del DJ-anja je bila tudi, čemur sam pravi, glasbena “prostitucija”, saj je po lokalnih barih vrtel tudi glasbo, ki ni bila ravno po njegovem okusu, kar mu je omogočilo plačati mesečne račune. V tem času je želel realizirati tudi obširnejši avdiovizualni projekt, s katerim bi lahko nastopal (to kar počne danes), a zato nikakor ni našel časa. Da bi si kupil nek glasbeni program, ki ga je potreboval, se je učlanil v EMF (Electronic Music Foundation) in tako avtomatsko pristal na njihovi “mailing” listi, ki je med drugim obsegala tudi razne akademske priložnsti. Med njimi je bilo tudi obvestilo o razpisu za štipendijo na University of Huddersfield v Veliki Britaniji, ki slovi kot izjemna univerza za študij nove glasbe – tu so na primer doktorirali svetovno uveljavljeni umetniki kot so Cassandra Miller, Paul Jebanasam, Nicolas Bernier itn. Predlog za avdiovizualno raziskavo je navdušil žirijo in predlog za doktorat sprejet.

Naslov njegovega doktorskega dela je Composing with isomorphic audiovisual gestalts, pri katerem sta ga mentorirala Alexander Harker in Pierre Tremblay.

Te lahko zaradi tesne časovno-prostorske sinhronizacije, prav tako pa tudi kognitivne komplementacije med zvokom in sliko, um poveže skupaj v objekt. Svoje audio-vizualne objekte je lahko nadzoroval v realnem času in jih tako tretiral kot nekakšne virtualne instrumente. To je počel bodisi preko vmesnikov (“kontrolerjev”) ali pa s pomočjo različnih algoritmov. Na tem primeru (https://www.youtube.com/watch?v=ajCYefU61e8&t=) je na primer ozvočil gibanje delcev, obnašanje delcev pa je nadzoroval s pomočjo Leap Motion senzorja, ki zaznava gibanje dlani v prostoru. Srž njegove raziskave je bilo komponiranje s tovrstnimi avdiovizualnimi objekti.

Njegov doktorat je estetske narave, kar pomeni, da ga niso toliko vodile klasične hipoteze, temveč bolj preseganje estetskih okvirjev umetnosti, v kateri ustvarja.

Kot primer v podkastu primerja klasično VJ-anje (visual disc jockey) in vizualizacije programov, kot so WinAmp, kjer gre za statične odnose med glasbo in vizualizacijami, ki jih poslušalec po določen času lahko prepozna. Tadej pa obravnava ta prostor med zvokom in sliko kot kompozicijski prostor in se “igra” z odnosi med zvokom in sliko, ki se lahko spreminjajo v odvisnosti od časa ali drugih parametrov in sprožilcev, ki jih Tadej nadzira.

Pri svojem delu se je opiral na programersko platformo Max(namenjena programiranju za avdio in video namene), glasbeno delovno postajo Ableton Live ter njeno razširitev Max for Live, ki služi kot most med Max-om in Ableton-om. Znotraj Max-a in Ableton-a je sprogramiral svoj modularni avdiovizualni sistem, ki omogoča dvostransko komunikacijo med zvokom in sliko, prav tako pa omogoča tudi različno procesiranje in tretiranje 3D geometrije. Med moduli so na primer najdejo tudi takšni, ki omogočajo ekstrahiranje zvoka in ritma iz gibanja 3D geometrije na različne načine. Več informacij o tem najdete tu (https://www.youtube.com/watch?v=qgLtp9WNpuo).

Tadej med drugim skupaj s španskim glasbenikom Eliasom Merino deluje v duetu SYNSPECIES, s katerim ustvarjata audiovizualne performanse, s katerimi sta nastopala tudi na mednarodnih festivalih. Februarja bosta na primer nastopila v pariški filharmoniji v okviru bienala NEMO.

V zadnjem času se ukvarja z laserji in ukrivljenimi ogledali, prve rezultate pa je predstavil decembra 2019 v delu z naslovom Žarkolom, ki je nastal pod produkcijskim okriljem konzorcija Osmo/za in koprodukcijo Kina Šiška. Tadej pravi, da je tukaj še kar nekaj neraziskanega prostora za ustvarjanje. Med drugim ga boste lahko našli tudi na festivalu Svetlobna gverila, ki se odvija v Ljubljani. Med drugim ga boste lahko našli tudi na festivalu Svetlobna gverila, ki se odvija v Ljubljani.

Glede na to, da Tadej ni klasičen doktor znanosti, bi povedal predsedniku vlade, da na področju kulture primanjkuje denarja za kakšne bolj resne projekte.

Doktorskim kolegom priporoča, da vsake toliko časa naredijo “zoom out” od svojega raziskovanja in da pogledajo na stvari iz širše perspektive, razmišljajo in se pogovarjajo o svojih čustvih, ker tako bolje razumeš sebe, bolje razumeš vzvode za svojimi dejanji, prav tako pa tudi spoznaš, da v vsem tem “študijskem peklu” še zdaleč nisi sam. To je po njegovem skoraj ključnega pomena, da na koncu študija ne prideš do doktorata, ki si ga želijo drugi, ampak da raziskuješ nekaj, kar si sam dejansko želiš.

Poslušalcem bi predlagal film, ki si ga je sam največkrat ogledal in je nanj tudi najbolj vplival, to je Stalker Andreja Tarkovskega.

Tadej je tudi oče in zaradi dragocenosti svojega časa bi najraje na večerjo povabil svoje dobre prijatelje.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Nino Črnivec o izračunu sevanja v atmosferi in oblakih.

#MetaPHoDcast

Nina Črnivec končuje doktorat na Univerzi Ludvika in Maksimilijana v Münchenu, na Meteorološkem inštitutu München, v okviru projekta Waves to Weather. V svoji doktorski raziskavi se je osredotočila predvsem na interakcijo atmosferskega sevanja in oblakov. Atmosfersko sevanje vključuje kratkovalovno sevanje ali sončno sevanje in dolgovalovno sevanje ali termično sevanje, ki ga oddaja Zemlja in atmosfera sama. To sevanje se razširja po prostoru in je v interakciji z okoljem, med drugim tudi z oblaki. Nina tako predstavi težave izračunov sevanja v povezavi z vključevanjem oblakov v modele in kako to oteži napovedi vremena. Rezultati Ninine doktorske disertacije predstavljajo teoretično podlago za izboljšanje izračuna sevanja in s tem prvi korak k izboljšanju samega izračuna in napovedi vremena v praksi.

Nina je tudi ena izmed soavtoric Zahtev slovenskih znanstvenic in znanstvenikov za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. (Intervjuju z avtorjema in avtoricama zahtev lahko prisluhnete tudi tu.)

Predsedniku vlade bi predlagala več vlaganja v znanost in predvsem ne zanemarjanja manjših raziskovalnih področij, kot je na primer meteorologija. Po Nininem mnenju bi ta lahko bila večja in še bolj razvita tudi v Sloveniji. V branje priporoča posebno številko Mladine: Vroči planet, namenjene podnebnim spremembam, ki jo je spisal in uredil Staš Zgonik (Metin čaj), serijo knjig o podnebju Lučke Kajfež Bogataj. V ogled pa svetuje predavanja iz cikla Climate Literacy Course in predavanje doktorja Žige Zaplotnika o Fiziki podnebnih sprememb. Poleg tega priporoča tudi ogled spletne strani meteorolog.si in ARSO podkast.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Andrejem Srakarjem o ekonomiji, matematiki in I/O analizi.

#MetaPHoDcast

Andrej Srakar se je po uspehu na matematičnih tekmovanjih v srednji šoli napotil na študij kulturologije na prvi stopnji ter kasneje managementa na drugi stopnji in ekonomije na prvem doktoratu. Sedaj dela na Inštitutu za ekonomska raziskovanja in študira za svoj drugi doktorat pri mentorju prof. dr. Miroslav Verbiču z delovnim naslovom “Simbolna input-output analiza”. Andrej hkrati tudi predava in je habilitiran kot docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Andrej se je odločil za še en doktorat, ker je začutil (po končani Fullbright izmenjavi v Ameriki), da se v Ljubljani začenja pogrezati v povprečje, pa tudi, kot pravi sam, je pogrešal matematiko.

Input/output analiza (I/O analiza) je najbolj preprost makroekonomski model splošnega ravnovesja,  kjer se v tabelo zapišejo finančno ovrednotene transakcije oz. izmenjave med sektorji gospodarstva. I/O analiza se velikokrat uporabi za izračun različnih vrst multiplikatorjev oz. kako se učinek neke investicije razlije po gospodarstvu. Primere osnovne I/O analize ponudbe in porabe ter simetrične I/O tabele najdemo na spletnih straneh Statističnega urada RS.

Slabost I/O tabele je, da je zelo okorno orodje, ki vsebuje le grobe točkovne, seštete vrednosti in ne vključuje informacij o njihovi porazdelitvi, tako da se v osnovni obliki ne more vključevati v stohastično (statistično ali ekonometrično) modeliranje. Andrej se je pri študiju matematične statistike srečal s simbolno analizo oz. analizo nestandardnih podatkov, pri kateri so v celicah tabele nestandardni objekti (to so lahko intervali, histogrami, distribucije, funkcije, vektorji, celo mnogoterosti, itd.), kar bo uporabil za nadgradnjo I/O analize. S tem bo naslovil probleme okornosti in ne-stohastičnosti ter heterogenosti, ki doda k robustnosti analize.

Poslušalcem predlaga knjigo od Niklasa Luhmanna z naslovom “Soziale Systeme: Grundrisse einer allgemeiner Theorie” in blog statistika Christiana P. Roberta.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Kristijanom Armenijem o razumevanju jezika, možganih in umetni inteligenci.

#MetaPHoDcast

Kristijan Armeni opravlja svoje raziskovalno delo v sklopu doktorskega študija na Dondersovem Inštitutu za nevroznanost, kognicijo in vedênje v Nijmegnu na Nizozemskem. V svoji doktorski disertaciji razumevanje govora preučuje z elektrofiziološkimi meritvami in umetno inteligenco.

Z magnetoecefalografom je preučeval, kaj se dogaja v možganih, ko ljudje poslušamo zgodbe. Iz magnetoencefalograma je preračunal ritmično valovanje možganske aktivnosti in opazoval, kako se hitrost in moč valovanja spreminjata, ko udeleženci poslušajo zvočne knjige. Poleg tega je želel z računalniškim modeliranjem bolj jasno razumeti, kako posameznik ali posameznica razume zgodbe. V novejšem projektu doktorata se Kristijan posveča gradnji umetnih nevronskih mreže, ki bi bile čim boljši približek dejanskim biološkim lastnostim možganov.

S kombinacijo vseh metod tako pridobiva znanje o tem, kako ljudje razumemo govor in kaj se v tem času dogaja v naših možganih.

Kristijan opiše zanimivo anekdoto, ki se je zgodila njegovemu mentorju pri objavljanju svojega raziskovalnega dela v znanstveni reviji. Raziskovanje Kristijana veseli, vedno bolj ga poleg možganov zanimajo računalniške metode za obdelovanje in vizualizacijo podatkov.

V zadnjem času se posveča tudi tehnologijam za odprto in transparentno znanost in je soustanovitelj skupnosti za odprto znanost v Nijmegnu (www.openscience-nijmegen.nl). Čez pet let se tako še vedno vidi v raziskovanju, naj bo to v akademskem svetu ali kje drugje. Pri svojem delu veliko uporablja Python, MATLAB, R, R Markdown in Zotero.

V branje priporoča knjige: Jim Holt Why Does the World Exist, John Carreyrou Bad Blood in Michel Houellebecq Serotonin. Všeč mu je bil film Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing Missouri), posluša pa tudi podkaste in sicer priporoča Guardianove podkaste (Today in Focus, Guardian Books), Everything Hertz in Not So Standard Deviations.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Nejcem Novakom o računalniškem modeliranju avksetičnih struktur in o ambasadorstvu odprte znanosti.

#MetaPHoDcast

Nejc Novak je septembra letos uspešno zagovarjal doktorat na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, kjer je bil mladi raziskovalec v Laboratoriju za zahtevne inženirske simulacije in eksperimentiranje, sedaj pa je tam zaposlen kot asistent. V disertaciji se je ukvarjal z geometrijsko in mehansko karakterizacijo avksetičnih celičnih struktur – modernih metamaterialov, ki jih je računalniško simuliral in eksperimentalno testiral. Ti metamateriali se uporabljajo v različnih industrijah, od balistične in gradbene do športne in tekstilne. Njegov mentor, dr. Matej Vesenjak, je bil eden izmed finalistov letošnjega izbora Mentorja leta.

Poleg tega sva se pogovarjala tudi o odprti znanosti, saj je Nejc letos postal Slovenski ambasador odprte znanosti pri združenju doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev Eurodoc ter v tej vlogi z Mlado akademijo in drugimi partnerji sodeloval pri organizaciji dogodka Odprta znanost 2019.

Doktorskim študentom priporoča, da si med študije vzamejo dovolj časa za družabno življenje in za gibanje na svežem zraku, saj predolgo sedenje za računalnikom lahko slabo vpliva na učinkovitost.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Jakobom Rupertom o fazni ločbi proteinov, molekuli RNA in spopadanju z neuspehom.

#MetaPHoDcast

Jakob Rupert je doktorski študent genetike in molekularne biologije na univerzi Sapienza v Rimu. Diplomiral in magistriral je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani. Raziskovanje v okviru doktorske naloge z delovnim naslovom “Using RNA aptamers to prevent protein aggregation in ALS” opravlja na italijanskem inštitutu za tehnologijo (IIT) v Genovi, pod mentorstvom prof. dr. Giana Gaetana Tartaglie.

Vloga proteinov pri bolezni
amiotrofična lateralna skleroza (ALS) predstavlja rdečo nit Jakobovega raziskovanja že od svoje diplomske naloge,
 kjer je raziskoval vlogo proteinov jedrnega transporta pri ALS. Kasneje
 se je na praksi v Stockholmu ukvarjal še s kinetiko vezave novega
modulatorja muskarinskih acetilholinskih receptorjev, na magisteriju s
kristalizacijo novega proteina, povezanega z ALS, ter nazadnje na praksi
 v Londonu, z agregacijskimi študijami ALS proteina TDP-43 iz
 kratkoživeče ribe.

Tema njegovega doktorskega raziskovanja je vpliv molekul 
ribonukleinske kisline (RNA) na fazno ločbo in agregacijo proteinov (kaj to je,
 razloži v podkastu). Bolj konkretno se ukvarja z načrtovanjem sinteznih RNA
 molekul oziroma RNA aptamerov in njihovim vplivom na fazno ločbo, agregacijo in celično
funkcijo proteina TDP-43, ki je eden glavnih dejavnikov pri bolezni ALS.

Od predsednika vlade bi si predvsem želel (kot velika večina njegovih kolegov),
 da se uredi financiranje podoktorskih raziskovalcev, ki si po študiju in raziskovalnem delu v tujini želijo vrniti v Slovenijo, ostati
 v raziskovanju ter z znanjem in izkušnjami, pridobljenimi v tujini, pozitivno vplivati na razvoj slovenske znanosti.

Svojim kolegom priporoča, da najdejo način organizacije, ki jim ustreza ter se naučijo spopadati z neuspehom, ki sestavlja veliko večino raziskovalnega življenja, zato da vztrajajo in se prebijejo do tistih preostalih nekaj odstotkov, kjer se skrivajo nova odkritja.

Poslušalcem priporoča knjige Skrivna zgodovina (D. Tartt),  Rule Britannia (D. Dorling, S. Tomlinson), Free Will (Sam Harris), ter filme Ne bom več luzerka, Dawn Wall in Parada.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Meto Voga o gojenju in diferenciaciji matičnih celic iz maščobnih tkiv psov in mačk.

#Meta PHoDcast

Meta Voga je mlada raziskovalka v Laboratoriju za genomiko na Inštitutu za predklinične vede na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer tudi opravlja doktorski študij iz smeri Veterinarska medicina.

Pri svojem raziskovalnem delu odkriva nove biološke nosilce za gojenje matičnih celic, ki jih pridobiva iz psov in mačk.

Za rast matičnih celic je pomembno, da je nosilec čim bolj podoben kompleksnemu stanju, ki ga najdemo v živem organizmu. Z raziskovalno skupino so že odkrili, da matične celice dobro rastejo in se diferencirajo na svilnem fibroinu. Matične celice so uporabne za različne terapije pri psih, mačkah in tudi konjih. V drugem delu doktorata Meta odkriva podobnosti in razlike med matičnimi celicami pri psih in mačkah ter med spoloma.

Meta je že zgodaj v času študija odkrila, da jo privlači raziskovanje in ta strast med doktorskim študijem ni zamrla, saj si želi ostati v znanosti in nadaljevati svojo raziskovalno pot. Svoj čas za raziskovalne projekte usklajuje tako, da si vedno doda v urnik nekaj rezervnega časa, če ne bi šlo vse po načrtu, zato lahko tudi takrat, ko gre kaj narobe, na koncu še vedno sledi načrtu in projekt uspešno zaključi.

Na večerjo bi povabila Elvisa Presleya, ker je njegova glasba spremljala Metino mladost, Neila deGrasse Tysona, ker bi bilo zanimivo skozi oči astrofizika razmišljati o življenju, in psihoterapevta Zorana Milivojevića ali Andreja Perka, da bi skozi njuno znanje izvedela kaj več o vzgoji otrok.

S Petrom Kočmanom o vplivih klimatskih sprememb na gozdne požare.

#MetaPHoDcast

Peter Kočman je študent magistrskega študija tehnične varnosti na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani. 16. septembra 2019 je na Znanstvenem Slamu, ki ga organizira Znanost na Cesti, predstavljal rezultate svoje diplomske naloge z naslovom Vpliv klimatskih sprememb na požarno varnost gozdov, pri kateri ga je mentoriral izr. prof. dr. Simon Schnabl.

Peter je s svojo diplomsko nalogo želel na podlagi praktičnega primera nevarnosti, ki jo povzročajo gozdni požari, opozoriti na marsikatero tveganje, ki se bo povečevalo skupaj z klimatskimi spremembami in ostalimi izzivi, ki v prihodnosti čakajo človeštvo.

Pri raziskovanju je uporabljal program Behave Plus, v katerega je vnesel parametre stanja podnebja v prihodnjih letih, kakršnega predvidevajo trenutni podnebni modeli. Rezultati niso vzpodbudni, saj kažejo na izrazito povečanje tveganja gozdnih požarov v naslednjih 20 letih.

Največje tveganje za gozdni požar je ob vročih dnevih, kadar temperature presežejo 30°C.

Za zmanjševanje nevarnosti in možnosti širitve gozdnih požarov izpostavlja ukrepe, kot so preventivni poseki in smotrno načrtovanje cest skozi gozdna območja, ki bi razbila gozd na posamezna območja in tako zmanjšala možnost širjenja že nastalih požarov.

Od predsednika vlade, bi si želel, da bi naredil več za promocijo znanosti ter zanjo namenil večji odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije.

Svojim kolegom priporoča, da se ukvarjajo s športom in si najdejo način organiziranja svojega življenja, ki jim ustreza in se ga držijo.

Priporočil bi nam knjigo o osebnostni rasti z naslovom Menih, ki je prodal svojega ferarrija, avtorja Robina Sharme.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.