Meta PHoDcast

Z Marto Hlad o določanju spola in starosti pri žganih človeških kosteh.

#MetaPHoDcast

Marta Hlad je doktorska študentka na Svobodni univerzi v Bruslju, ki sodi pod flamsko govorečo skupnost. V sklopu projekta CRUMBEL (Cremations, Urns and Mobility, ancient population dynamics in Belgium) se v raziskovanju posveča skeletnim ostankom po kremaciji.

Kremacija je termin, s katerim opisujemo ritual sežiganja ostankov umrle osebe. Marta razvija in preučuje metode, s pomočjo katerih bi lahko tovrstnim ostankom bolj točno ocenili spol in starost.

V podkastu pove, da jim to pri kremacijah redkokdaj uspe za več kot 20 %  posmrtnih ostankov na nekem najdišču in da vedno ostanejo skeleti, ki jim ni mogoče oceniti spola. 

Marta pojasni, da jo preučevanje spola zanima zato, ker je v preteklosti pri tem v arheologiji prihajalo do mnogih napak in napačnega sklepanja. Sprašuje se, zakaj nas zanima prav spol in zakaj ga želimo določiti ostankom. Zaveda se, da pri tem obstajajo pristranskosti in vnaprejšnja prepričanja. Naše razumevanje spolov in družbenih vlog namreč temelji na naših izkušnjah, a za celotno kontekstualizacijo dogajanja v preteklosti to ne zadošča. Poleg tega vemo, da spol ni ne biološko ne družbeno binaren. 

Marta razvija metodo določanja spola in starosti na tri načine. V prvi raziskavi je uporabila metode strojnega učenja za metrično analizo fragmentov ostankov. V drugi analizi se bo posvetila izotopom železa in bakra, katerih razmerje se v ostankih kosti pri osebah različnega spola razlikuje. Zadnja metoda pa je določanje spola na podlagi koščenega labirinta notranjega ušesa. Nedavno objavljena raziskava je namreč pokazala, da se del ušesa, ki ga imenujemo polž, med spoloma razlikuje. 

Marta v pogovoru opozori tudi na nasilje znotraj znanosti in akademskih skupnosti, specifično arheologije. Aktivna je v skupini, ki se je posvetila razumevanju nadlegovanja, ustrahovanja in zlorab v evropski arheologiji. Z anketo želijo ugotoviti, kje so težave, in predlagati, kako bi jih rešili. 

Pravi, da ima v Belgiji odlične pogoje za raziskovanje. Slovenskemu predsedniku vlade bi predlagala, da razmisli, kakšne spodbude lahko ponudi raziskovalkam in raziskovalcem na začetku kariere. Pri delu za urejanje bibliografije uporablja program Mendeley. Ostalim doktorskim študentkam in študentom pa priporoča, da niso ves čas samo zatopljeni v delo, ampak si vzamejo tudi čas za dnevni sprehod. Čeprav to mogoče deluje kot izguba časa, tudi med tem razmišljamo o svojem delu. 

V branje priporoča knjigo Invisible Women: Exposing Data Bias in a World Designed for Men, britanske avtorice Caroline Criado-Perez, in stripe švedske avtorice Liv Strömquist.

Na večerjo bi šla s švicarsko novinarko in esejistko Mono Chollet ali pa, v tem pandemskem času, s prijateljicami in prijatelji, ki jih že dolgo časa ni videla.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Nino Beguš o raziskovanju transformacij človeka, vlogi literature in literarne teorije pri naslavljanju etičnih vprašanj: od Neuralinka – možganskih vsadkih in shranjevanju podatkov v sintetični DNA, kiborgih in do raziskovanja umetne humanistike ter študiranja v ZDA.

#MetaPHoDcast

Današnji uvodnik stodevetindvajstice začenjamo nekoliko drugače. Zgolj slušateljice in slušatelji ter bralke in bralci, ki ste zamenjali največ slušalk ob poslušanje našega podkasta in največ zaslonov tekom branja Meta Zapisov – pa ne zaradi slabe kakovosti avdio posnetkov ali vsebine, temveč zaradi kilometrine, boste vedeli, ali smo priča prav prijetni posebnosti, saj najverjetneje na Meta spletišču prvič gostimo zakonca – a izmenično, seveda (Vabljeni tudi k branju gostovanja Gašperja Beguša, PhD, v Meta PhoDcast Zapisih).

Nina Beguš je diplomantka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v lanskem letu pa je doktorirala na Harvardu. V disertaciji se je ukvarjala z literarno perspektivo ustvarjanja in izboljševanja ljudi od Pigmaliona do kiborgov.

V uvodnem delu sva se pogovarjala o študiju v ZDA in prehodu iz evropskega v ameriški visokošolski prostor. Nina je predstavila svojo pot in navdušenje nad intenzivnostjo doktorskega študijskega programa, v nadaljevanju sva se nato pogovarjala o doktorski disertaciji z literarne perspektive ustvarjanja in izboljševanja ljudi od Pigmaliona do kiborgov, kjer je predstavila, kako se je inovativno ter pionirsko lotila raziskovanja transformacij človeka oz. raziskovanja umetne humanistike.

Literatura je namreč medij, ki omogoča naslavljanje in razreševanje najzahtevnejših etičnih vrzeli, kar vključuje tudi v svoja predavanja, kjer razjasnjuje izzive z vidika medicine in človeške biologije s futurističnim pridihom. Nina je raziskovalka na Inštitutu Berggruen in se med drugim ukvarja tudi z naslavljanjem etičnih vidikov sodobnih tehnologij, kot so npr. možganski vsadki, kamor lahko prištejemo tudi projekt Neuralink. Eden od njihovih raziskovalnih projektov raziskuje vpliv družbenih omrežij na izide volitev in politiko na splošno. Svoje raziskovalne multidisciplinarne pristope dopolnjuje tudi z branjem in analiziranjem literature v kitajščini, kar ji omogoča osvetlitev splošno zakritih vsebinskih aspektov s področja etike, literature in transformacij človeške družbe. Z Gašperjem Begušem sta za ameriške študente organizirala poletno šolo v Ljubljani o umetni inteligenci in humanistiki, s poudarkom na literaturi, jeziku in etiki, ki je požela navdušenje.

V sklepnem delu nam je Nina zaupala nekaj koristnih nasvetov za pospešitev prvega branja literature, svetovala je tudi odločevalcem o nadgradnji raziskovalnega programa mladih raziskovalcev ter pogovor začinila z izborom svojih najljubših tekstomultimedijskih vsebin, med katerimi so na seznamu tudi Lahknočnice RTV, ki so pri srcu njenim trem otrokom. Vsekakor nam nasvet za poslušanja podkasta s tehnološkimi vsebinami ni ušel, vse to in še mnogo več v aktualnem podkastu, ki ga z vašimi ušesi identificirate kot prvomajsko stodevetindvajstico.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Žigo Emeršičem o razpoznavi oseb na podlagi uhljev.

#MetaPHoDcast

Žiga je zaposlen kot asistent na Fakulteti za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani. Raziskovalno delo v sklopu doktorskega študija opravlja kot član laboratorija za računalniški vid. Ukvarja se z biometrijo ali kako z uporabo računalniškega vida prepoznavati (dele) ljudi in tudi druge živali. Širše gre za področje računalniškega vida in umetne inteligence.

V doktorski disertaciji je Žiga pripravil sistem, s katerim lahko prepoznamo uhlje na fotografiji in tudi določimo, kateri uhelj pripada kateri osebi. V pogovoru pove, kako je zbral vse svoje slike uhljev. Dotakneva se vprašanja o tem, kako pomembno je zbrati kvalitetne podatke. Govoriva o globokem učenju in kateri deli uhljev se med ljudmi najbolj pogosto razlikujejo. Po koncu pogovora o njegovem raziskovalnem delu pogovor odnese tudi v širši svet računalniškega vida in Žiga pove, kako se kot računalničar skuša čim bolj zavedati težav in problemov, ki jih ta tehnologija ima. Hkrati pojasni, kako razumeti tovrstne raziskave in uporabljene podatke.

Žiga zares uživa v raziskovanju in bi se za doktorat ponovno odločil. Tudi v prihodnosti si želi ostati v znanosti in odkrivati ter razvijati vedno nove reči.

Drugim doktorskim študentkam in študentom predlaga, da si svoje delovne obveznosti razbijejo na čim več manjših projektov, ki jih morajo končati. Svoje delovne obveznosti vodi s pomočjo seznamov, ki pa jih podrobneje določa le za nekaj dni naprej. Če bi šel na kavo s predsednikom vlade, bi mu predlagal, da poveča finančno podporo znanosti.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Lukom Mišičem o pravičnosti znotraj slovenskih socialnih zavarovanj, triaži v trenutni krizi, razmerju med javnim zdravjem in javno varnostjo s perspektive smiselnosti policijske oz. epidemiološke ure in imuniteti bolnišničnega osebja.

#MetaPHoDcast

Luka Mišič je bil do nedavnega mladi raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (PF UL). Danes je mladi docent na omenjeni fakulteti, rezultat trdega dela in mentorske prakse, ki se je izkazala za več kot uspešno in motivacijsko. V disertaciji se je ukvarjal s socialno pravičnostjo kot vprašanjem upravičenosti redistribucije v sistemu socialnih zavarovanj. Dejaven pa je tudi na Inštitutu za kriminologijo, kjer raziskuje etične in pravne vidike triaže ob epidemiji COVID-19.

V prvem delu podkasta je Luka govoril o zakonski ureditvi socialnih zavarovanj skozi širšo družbeno perspektivo pravičnosti. Zatem je naslovil izziv, ki se veže na pravice pacientov z naslova zdravstvenega zavarovanja v času aktualne krize. Predstavil je pomen triaže in njeno ustaljenost skozi vlogo pravne in medicinske stroke, predvsem pa je izpostavil pravičnost slednje v navezavi na omejevanje pacientovih pravic in podal poglede o vprašanju, ali je lahko triaža razumljena kot neenaka obravnava pacientov.

Ker se v aktualnem času venomer izpostavljajo vidiki domen javnega zdravstva in javne varnosti s perspektive smiselnosti policijske oz. epidemiološke ure, ga je čakalo tudi to vprašanje. Zatem je predstavil zagonetke pri prevajanju terminološkega korpusa in svojo vlogo pri terminološkem slovarju. Ta nastaja v okviru dela terminološke sekcije na PF UL. Vsekakor navdihuje dejstvo, da bo slovar dostopen v e-obliki, ki se bo s časom dopolnjevala in širila.

V sklepnem delu podkasta sva govorila tudi o njegovih pričakovanjih prijetnega izkustva prakse pokojninskega in invalidskega zavarovanja čez štirideset let, kar sedaj poučuje skozi teorijo. Mladim na začetku raziskovalne poti je svetoval, naj pridobivajo izkušnje v mednarodnem okolju, stosedemindvajsetico pa je začinil z bogatim nizom priporočil, med katerimi se najde kopica kakovostnega čtiva, ki je dopolnjeno s finim filmskim zbirom in preverjeno dobrim izborom albumskim kompozicij. Med drugim je ustvarjalca oz. ustvarjalce Metine liste izzval in sočasno navdušil nad upodabljajočo umetnostjo, ki vsekakor enkrat v bodočnosti dobi zasluženo več prostora na Meta-spletišču.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

S Timotejem Turkom Dermastio o fitoplanktonu v slovenskem morju. 

#MetaPHoDcast

Timotej opravlja svoje raziskovalno delo v sklopu doktorata na Morski biološki postaji, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo, na doktorski študij pa je vpisan na mednarodni podiplomski šoli Inštituta Jožef Štefana na programu Ekotehnologija. Kot biologa so ga vedno zanimale evolucija, naravna selekcija in pestrost življenja. Sedaj preučuje raznovrstnost fitoplanktona v slovenskem morju. 

Organizmi, ki predstavljajo fitoplankton v morju, so si pogosto pod svetlobnim mikroskopom zelo podobni. Pri svojem delu iz morja pridobiva diatomeje in jih potem določa s pomočjo mikroskopije in z različnimi genetskimi metodami. Skupina diatomej, ki jo preučuje Timotej, proizvaja toksin domojsko kislino, ki se kopiči v školjkah in lahko pri ljudeh ter drugih vretenčarjih povzroča hude nevrološke motnje. V našem morju se ta toksin ne pojavlja v količinah, ki bi bile nevarne. Povezujejo ga tudi z naplavljenimi kiti in delfini, ki jih lahko občasno najdemo na obalah.

S Timotejem govoriva tudi o pomeni spremljanja morja in raznovrstnosti vrst. Zaideva tudi na področje podnebnih sprememb. Njegove prihodnje raziskave pa je navdahnila ravno pandemija, prihodnji dve leti bo odkrival in raziskoval viruse, ki so prisotni pri fitoplanktonu. 

Timotej je med raziskovanjem za doktorski študij aktiven tudi v mednarodni mreži raziskovalcev in raziskovalk na začetku kariere, ki delujejo evropskih morskih raziskovalnih institucijah, kjer so spoznali, da obstajata dva tipa doktorskih študentov in študentk. To so izvajalci projektov svojih mentoric in mentorjev ter tisti, ki se podajajo v nove vode in sami odkrivajo svoje področje. Sam se uvršča med slednje. Skozi leta študija je spoznal, da je s tem pridobil veliko več neodvisnosti, samostojnosti in sprejemanja odgovornosti.

Timotej pravi, da bi morala biti znanost temelj vseh političnih odločitev. Kako in zakaj, izveš v podkastu.

V branje predlaga knjigo Največja predstava na Zemlji Richarda Dawkinsa, 21. nasvetov za 21. stoletje Yuvala Noaha Hararija in najnovejšo knjigo Davida Attenborougha A Life on Our Planet. Pri slednji je šele v uvodu, a ga je avtor tako navdušil, da komaj čaka, da prebere celo knjigo. Za tiste, ki vam je biologija zelo blizu, pa Timotej doda še priporočili Letters from the Malay Archipelago Alfreda Russela Wallaca in Iznajdba narave, avtorice Andreae Wolf, ki opisuje življenje in delo Alexandra von Humboldta.

Na večerjo bi šel z Davidom Attenboroughom in Che Guevaro.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

S Tino Goršek Šparovec o celični fiziologiji matičnih celic endometrija in pri prirasli posteljici. 

#MetaPHoDcast

Tina Goršek Šparovec je po osnovni izobrazbi biotehnologinja, sedaj pa na medicinski univerzi v Gradcu preučuje celično fiziologijo endometrija. Endometrij je tkivo, ki tvori notranjo plast materince in se vsak mesec pri osebah z menstruacijo odlušči in regenerira. Do poškodb tega tkiva lahko pride ob porodu, če se izvede carski rez. Ta je, kot pove Tina, v nekaterih primerih neizbežen.

Tina v laboratoriju pregleduje vzorce tkiv zdravih oseb in tkiv, ki jih pridobi pri bolnicah s priraslo posteljico. To je pojav, ko se zarodek namesto na endometrij vgnezdi v maternično steno, tako da se poveže z mišico. To pa lahko vodi v zaplete pri porodu. Tina v svojem projektu predpostavlja, da celice endometrija  poskrbijo za pravilno vgnezditev in raziskuje, kako se te celice obnašajo v primeru poškodovanega endometrija. Tina je do sedaj ugotovila, da prihaja do razlik v lastnostih teh celic in njihovi fiziologiji, sedaj pa raziskuje, kaj so glavni dejavniki, ki vodijo v različno vedenje teh celic. Raziskave opravlja na temeljni ravni, a v prihodnosti vidi tudi možnost razvoja različnih terapij.

Tino raziskovalno ne zanima le ožja tematika doktorske raziskave, ampak jo zanima tudi širša ženska fiziologija in pri tem pomaga športnicam pri oblikovanju njihovega treninga v povezavi s prehrano. V prihodnosti si še naprej želi ostati v znanosti in upa, da bo znanje poglabljala na kakšnem podoktorskem projektu. V daljni prihodnosti pa bi želela živeti tudi kje v visokogorju in skrbeti za kakšno kočo. Po njenih besedah ravno tam vedno naleti na srečne in vesele ljudi.

Za tiste, ki med delom težko odložimo na stran družabna omrežja, predlaga uporabo aplikacije Forest. V branje priporoča The Art of Statistics Davida Spiegelhalterja. Njenim zapisom o ženski fiziologiji, športu in prehrani lahko sledite na blogu Human Performance Centre. Na večerjo bi povabila raziskovalca Daniela Quintano, ki preučuje hormon oksitocin, in je zelo aktiven na omrežju Twitter ter nastopa tudi kot sovoditelj podkasta Everything Hertz o znanosti.  S Tino sva obe navdušeni nad njim.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

S Piko Šarf o zasebnosti in osebnih podatkih, 11. septembrom kot vzvodom za masovno zbiranje podatkov in kibernetski varnosti.

#MetaPHoDcast

Pika Šarf je mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in doktorska študentka Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. V disertaciji se ukvarja z interoperabilnostjo informacijskih sistemov na območju svobode, varnosti in pravic v luči varstva osebnih podatkov.

V prvem delu pogovora je govorila o zaključkih odmevne okrogle mize na temo aplikacij za sledenje stikom okuženih s COVID-19 ter o prihajajoči aplikaciji, ki se veže na digitalni cepilni potni list. V nadaljevanju pogovora je izpostavila zanimivost, ki se veže na zlato 21. stoletja – podatke, saj gre za »obnovljiv vir«, ki se po obdelavi za razliko od številnih drugih surovin ne izrabi. Slednje pa postane še toliko bolj zanimivo, ko temu dodamo segmente umetne inteligence.

V nadaljevanju je pojasnila, kakšno prelomnico predstavlja 11. september, sploh ko govorimo o varnosti in izmenjavi osebnih podatkov med različnimi deležniki. Ker živimo v svetu, kjer smo obdani s pametnimi napravami in zaradi zdravstvene situacije skorajda vse aktivnosti selimo na svetovni splet, ter dejstva, da je Pika na podlagi svojega profesionalnega udejstvovanja ena izmed najprimernejših sogovork za vprašanja o kibernetski kriminaliteti in varnosti, smo jo vprašali, zakaj to področje ni deležno dovoljšne pozornosti.

Poleg raziskovalnega dela skrbi tudi za prenos znanja na študentke in študente, saj je pobudnica in vodja jesenske šole Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije, kjer s pestrim naborom gostov vedno poskrbi za naslavljanje najaktualnejših tem s področja prava, umetne inteligence in sodobnih tehnologij. Inštitut za kriminologijo je v letošnjem letu za svoje udejstvovanje prejel priznanje Ambasador zasebnosti, ki ga podeljuje Informacijskih pooblaščenec, in v utemeljitvi je bila navedena tudi Pikina jesenska šola.

In, verjeli ali ne, v jezikovnem kotičku beseda ni tekla o interoperabilnosti, temveč o …

V zaključku nam je priporočila zanimiv nabor družbenokritičnih video vsebin in bralnega čtiva. Vabljeni k poslušanju stoštiriindvajsetice!

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Angeliko Vižintin o elektroporaciji, metodi, s katero z električnimi pulzi spremenimo prepustnost membran.  

#MetaPHoDcast

Angelika Vižintin je raziskovalka v Laboratoriju za biokibernetiko na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko, doktorski študij pa opravlja na programu Bioznanosti, smer Znanosti o celici. Angelika je po izobrazbi biotehnologinja in biokemičarka, ki se je z elektroporacijo prvič srečala, ko jo je uporabljala zgolj kot metodo za svoje poskuse, ki so vključevali vnos plazmidov v cianobakterije. Vseeno jo je povezava med elektrotehniko in biologijo tako pritegnila, da se je odločila za raziskovanje na tem področju.

Elektroporacija je pojav, pri katerem postanejo zaradi kratkih električnih pulzov membrane bolj prepustne kot običajno.

Membrane so osnova vseh celic, ki sestavljajo žive organizme na Zemlji. Membrane nekatere snovi prepuščajo, drugim pa preprečujejo prehod v notranjost celic. Angelika razvija nove metode elektroporacije in skuša to metodo podrobneje razumeti ter izboljšati, da bi postala splošno uporabna tudi v kakšnih terapijah, na primer pri elektrokemoterapiji za zdravljenje raka. V podkastu izveš tudi, kje si se verjetno že srečala ali srečal z elektroporacijo, tudi če ne deluješ v bioloških znanostih.

Angelika bi si želela, da se programi doktorskega študija prevetrijo in se predvsem omogoči opravljanje predmetov, ki prispevajo tudi k raziskovalnemu delu. Podprla bi tudi višje financiranje znanosti v Sloveniji, posebej poudari, da je nujno omogočiti tudi stalno in stabilno financiranje. Drugim doktorskim študentom in študentkam svetuje, da si izklopijo potisna sporočila na službenem mailu pa tudi na družabnih omrežjih.

Angelika je odkrila uporabne nasvete za produktivnost in strukturiranje znanstveno-raziskovalnega procesa v knjigi Creativity in research: Cultivate Clarity, Be Innovative, and Make Progress in your Research Journey. V ogled priporoča švedsko-francosko serijo iz žanra nordijski noir Midnattssol (Midnight Sun) o življenju Samijev na severu Švedske. Angelika priporoča poslušanje podkasta RTV Slovenija o notranji politiki Umetnost možnega in sledenje prispevkom Radia Študent, kjer tudi sama soustvarja znanstvene vsebine.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Leo Kuhar o vlogi filozofije v sodobni družbi in ločnici med političnim in znanstvenim delovanjem Marxa.

#MetaPHoDcast

Dr. Lea Kuhar je bila do nedavnega mlada raziskovalka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in doktorska študentka filozofije na Podiplomski šoli ZRC SAZU. V disertaciji z naslovom Problem specifične predmetnosti v Marxovi kritiki politične ekonomije se je osredotočila na predmetnost in skozi analizo naslovila ontološki in epistemološki segment, katerima je dodala tudi študij primera.

Lea je v prvem delu pogovora orisala vlogo filozofije v sodobni družbi in predstavila ločnico med političnim in znanstvenim delovanjem Marxa. V sodelovanju z Inštitutom za delavske študije soustvarja serijo predavanj, ki skozi koncept biopolitike naslavlja aktualno družbeno dogajanje. Poleg raziskovalnega udejstvovanja je kot sourednica ustvarila Platformo, ki je zbornik študentk in študentov Podiplomske šole ZRC SAZU. Del pogovora, kjer je predstavila celotne idejo in izhodišče za ustanovitev Platforme, je potekal tudi o tem aspektu njenega dela.

Najbolj nenavaden izraz iz moje disertacije, s katerim tudi sicer veliko operiram, je gotovo materiatura.

Poslušalkam in poslušalcem podkasta priporoča uporabo aplikacije oz. spletnega servisa Pocket, ki omogoča enostavno shranjevanje člankov in ostalih vsebin na spletu. V obdobju prvega vala epidemije pa se je odločila za nakup Xboxa. Če vas zanima, katere igra vam za sporočanje priporoča Lea in kaj bi povedala predsedniku vlada na kavi ­– pri čemer moramo izpostaviti, da mnenje sogovorke ni nujno mnenje uredniškega odbora ali izdajateljev –, vas vabimo, da prisluhnete podkastu številka 122.

————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Lučko Bibič o iskanju sredstva za zdravljenje kronične bolečine med strupi pajkov.

#MetaPHoDcast

Lučka Bibič je ravno pred letom dni zaključila doktorski študij v okviru Šole za farmacijo na Univerzi Vzhodne Anglije. V svojem raziskovalnem delu je iskala snovi za zdravljenje bolečine med toksini v strupu pajkov.

S kronično bolečino naj bi se srečala kar vsaka peta oseba na svetu. Problem standardnih sredstev za lajšanje kronične bolečine je v tem, da vodijo v odvisnost, zato potebujemo snovi, ki ne bi bile podobne klasičnim opioatom (na primer morfinu) in uporabnikov ter uporabnic ne bi zasvojila, a bi vseeno imela na organizem podoben učinek blaženja bolečine.

Ravno pajki s strupom ob ugrizu omrtvičijo živčne končiče plena, zato plen ugriza ne čuti. Podobno moramo pri kronični bolečini omrtvičiti celice živčevja, ki ves čas sporočajo bolečino v možgane. Lučka je preučila kar nekaj tisoč različnih toksinov iz pajčjega strupa, ki strukturno niso podobni morfinu, in preverjala njihovo delovanje v celičnih kulturah. Na koncu je odkrila nekaj snovi, ki jih sedaj preučujejo v živalskih modelih.

Pot jo je med doktoratom vodila tudi na področje komunikacije znanosti. Tako je sodelovala pri projektu Naked Scientist, razvila pa je tudi video igro, kjer je ljudem predstavila uporabo pajčjega stupa za zdravljenje kronične bolečine. Tudi sedaj jo je nadaljnja karierna pot vodila v bolj tehnološke vode, ki so tesno povezane z znanostjo in predvsem s komunikacijo znanosti.

Slovenskim odločevalcem bi predstavila pomen komunikacije znanosti in predlagala, da vložimo v razvoj tega področja na vseh ravneh študija. V branje priporoča avtobiografijo Michelle Obama Moja zgodba. Na večerjo bi v koronačasu, ko potovanja niso del vsakdana, povabila svojo družino, saj je sama trenutno zaposlena na Nizozemskem, družina pa je v Sloveniji.

———————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.