Meta PHoDcast

Luka Ausec, Ana Slavec, Zarja Muršič in Mišel Cevzar smo obujali spomine na snemanje pogovorov z več kot stotimi mladimi znanstveniki in znanstvenicami z različnih področij znanosti.

#MetaPHoDcast

V Pritličju smo se v torek, 24. septembra, pogovarjali o začetkih podkastanja, podkastu kot mediju za znanstveno komuniciranje, o tem, kaj smo se naučili skozi podkastanje in o svojih kariernih poteh. Na koncu smo odgovorili na nekaj vprašanj iz publike.

Pogovor je bil sneman v živo in si ga lahko ogledate na YouTubu ali pa ga poslušate kot podkast (brez oglasov in nekoliko skrajšan).

Foto: Luka Volk (Pritličje)

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Dva mlada znanstvenika in dve mladi znanstvenici smo v devetindevetdesetih epizodah #MetaPHoDcast intervjuvali več kot sto drugih mladih znanstvenikov in znanstvenic.  Zakaj in kako to počnemo oz. smo počeli, kaj smo se skozi podkastanje naučili in kaj sicer počnemo raziskovalno.

Ana Slavec, Zarja Muršič in Mišel Cevzar smo za gosta povabili Luko Auseca, ki je s podkastom začel, da ga vprašamo o začetkih in kaj mu je najbolj ostalo v spominu.

Zanimal pa nas bo tudi njegov prehod iz akademskega okolja v industrijo.

Stoto epizodo želimo proslaviti z našimi poslušalci in poslušalkami, zato jo bomo posneli v živo, da nas lahko tudi sami vprašate vse, kar vas zanima.

Lepo vabljeni in vabljene v Pritličje v torek, 24. septembra, ob 18. uri. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se registrirate preko Eventbrita.

Z Mihaelom Špacapanom o komunikaciji sluzastih bakterij v tleh ter o samopredstavljanju znanstvenikov na socialnih omrežjih.

#MetaPHoDcast

Mihael Špacapan (@znanstvenikPAN) je mladi raziskovalec na Katedri za mikrobiologijo Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete UL, kjer je vpisan na doktorski študij bioznanosti.

V disertaciji s področja sociomikrobiologije, ki jo pripravlja pod mentorstvom dr. Tjaše Danevčič, nadaljuje delo Anne Dragoš, ki je bila gostja 9. epizode MetaPHoDcast. Proučuje povezave med sintezo zunajceličnih proteaz, komponent matriksa in medcelično komunikacijo bakterije bacillus subtilis, ki živi v biofilmih oz. “bakterijskih mestih” povsod v tleh. Glavni namen teh raziskav je razumeti, kako se sporazumevajo s signalinimi molekulami in si tako razdelijo t.i. “bakterijske poklice”.

Medtem ko čaka, da bakterije v njegovem eksperimentu tvorijo pelikel, s sodelavci izvaja skeče in dela selfije, ki jih objavlja na svojem Instagram profilu spazzael. V pogovoru omeniva tudi študijo ameriških psihologov, ki je pokazala, da  znanstveniki, ki na spletu predstavljajo svojo človeško plat, prispevajo k dviganju zaupanja in zanimanja za znanost. Pred časom sem jo delila v Facebook skupini Doktorska klepetalnica, kjer sem tudi našla Mihaela. Sicer pa sva se strinjala, da je za znanstveno komunikacijo primernejši Twitter.

Meni, da znanost zelo potrebuje filozofijo – navsezadnje Ph v PhD pomeni filozofijo, zato v prostem času rad bere o epistomologiji in filozofiji znanosti. V branje priporoča predvsem The Logic of Scientific Discovery Karla Popperja, čigar slika krasi polico v njegovem kabinetu.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Nino Zupan o gradbenih metamaterialih.

#MetaPHoDcast

Nina Zupan (LinkedIn, ResearchGate) je mlada raziskovalka na Katedri za metalne konstrukcije, ki se nahaja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani. Naslov njenega doktorata je Modeliranje metamaterialov s poenoteno večnivojsko metodo, ki ga opravlja pod mentorstvom prof. dr. Jožeta Korelca.

Metamateriali so materiali z lastnostmi, kakršnih ne najdemo pri materialih v naravi.

To so na primer mehanski metamateriali, zasnovani za namen boljše odpornosti proti potresnim sunkom. Eden od načinov, kako lahko ustvarimo metamaterial, je z uporabo 3D tiska, s pomočjo katerega lahko oblikujemo materiale oz. predvsem njihove notranje strukture v takšne oblike, ki so s klasičnimi metodami težje dosegljive.

V algoritmih za modeliranje metamaterialov se uporablja nelinearna mehanika, dodaten izziv pa je optimizacija parametrov notranje geometrije. Po zasnovi svojih algoritmov bo Nina 3D natisnila optimizirane metamateriale, jih testirala pod obremenitvijo, ter tako tudi eksperimentalno potrdila svoje izračune.

Od predsednika vlade bi si želela, da bi omogočil lažje mednarodno sodelovanje na področju znanosti.

Svojim kolegom sporoča, da ima doktorski študij svoje vzpone in padce ter naj se zaradi tega ne obremenjujejo preveč in čimbolj izkoristijo konference in izobraževanja. Tam namreč lahko dobijo širino in začutijo, da so sicer majhen, ampak vendarle del raziskovalnega sveta.

Priporočila bi nam knjigo z naslovom “Sto let samote“, avtorja Gabriela Garcie Marqueza.

Večerjala bi z Dr. Jane Goodall, britansko primatologinjo in antropologinjo, znano po svojem raziskovalnem delu s šimpanzi, ki sedaj potuje po svetu in predava o pomembnosti varovanja okolja in živali.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Shakiro Quiñones o evoluciji spolno dimorfne vrste pajkov.

#MetaPHoDcast

Shakira Quiñones je mlada raziskovalka na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija na ZRC SAZU. Doktorat na področju bioznanosti opravlja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Shakira preučuje razliko v velikosti med samicami in samci pri vrsti pajkov Nephilingis cruentata.

Zanima jo, kateri so selekcijski pritiski, ki vodijo v različno velikost samic in samcev. Samice na primer tehtajo do dva grama, medtem ko samci le dva miligrama.

V podkastu pove, da obstaja tudi velika razlika med velikostjo samih samcev. To omogoča testiranje selekcijskih pritiskov pri tej vrsti.

Pri tej vrsti pajkov imajo samci največ dve možnosti za oploditev samic, saj jim pri razmnoževanju odpadejo pedipalpi, v katerih prenašajo spermo. A po uspešnem parjenju jim to omogoča lažje branjenje samice – če jih le ta ne poje, saj so lažji in bolj okretni v primerjavi s tistimi samci, ki še niso uspešno oplodili samice.

Shakira drugim doktorskim študentkam in študentom priporoča uporabo orodij za bibliografijo, kot sta na primer Mendeley ali Zotero. V poslušanje priporoča podkaste Work Life organizacijskega psihologa Adama Granta, podkast Metamorfoza, ki tako kot mi gostuje na Metini listi, ter ostale dele Meta PHoDcasta. V branje priporoča knjigo Nancy Baron Escape from the Ivory Tower, kjer izveste vse o tem, kako boljše predstavljati znanost.

Shakira bi rada bila prisotna v pogovoru med družbenima aktivistkama Mayo Angelou in Greto Thurnberg, če se jima ne bi kar pridružila na večerji.

Shakiri lahko sledite tudi na twitterju.

In conversation with Shakira Quiñones about the evolution of sexual dimorphism in spiders.

Shakira Quiñones is a PhD student at the Biological Institute Jovan Hadži, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Shakira explores sexual dimorphism in a spider species (Nephilingis cruentata). She is interested in how selection pressures affect the size of male spiders. Female spiders can weight up to 2 grams while male spiders only reach 2 milligrams. In the podcast you will hear about her predictions, experiments and how spiders reproduce.

In the species, she studies males who can reproduce only two times, since they carry their sperm in pedipalps and leave the whole reproductive organ in the females. This brings them advantages since they become lighter and can fight other males who are still trying to reach the female, but only in the case when the female does not cannibalise them.

To other PhD students Shakira recommends using reference managers such as Mendeley or Zotero. She recommends podcast Work Life by organisational psychologist Adam Grant, and a book by Nancy Baron entitled Escape from the Ivory Towers to learn about the best ways to communicate science to a general public.

Shakira would love to eavesdrop on a conversation between social activists Maya Angelou and Greta Thurnberg, if not even join them for dinner.

You can follow Shakira’s science on her twitter account.   

________________________________________________________________________

Z Andrejo Detiček o dostopu zdravil za zdravljenje redkih bolezni.

#MetaPHoDcast

Andreja Detiček (LinkedIn) je magistrirala iz farmacije na Univerzi v Ljubljani (UL) in je zaposlena na Zavodu za atraktivno promocijo zdravja (ZAP), doktorski študij pa opravlja na katedri za Socialno farmacijo, UL. Naslov njenega doktorata je Umeščanje in dostop pacientov do inovativnih zdravil za zdravljenje redkih bolezni v Sloveniji. Njen mentor je izr. prof. dr. Igor Locatelli, so-mentor pa izr. prof. dr. Mitja Kos.

Kakor nam razloži Andreja v podkastu, se zadnjih dvajset let v zahodnem svetu poudarja, da so redke bolezni po svetu slabo prepoznane, kar vpliva na odkrivanje novih možnosti diagnosticiranja in zdravljenja teh bolezni. Ker večina zdravstvenih sistemov temelji na načelu solidarnosti, je bilo v preteklosti več pobud, ki so se trudile za večjo prepoznavnost tovrstnih bolezni. Kot redke bolezni označujemo tiste, za katerimi zboli eden bolnik na dva tisoč ljudi ali manj. Primeri takšnih bolezni so pomanjkanje določenih encimov, pljučna hipertenzija, zdravila za določene podvrste raka … Večina oz. 80 % redkih bolezni je prirojenih, kar v praksi pomeni, da so to bolezni, za katerimi zbolijo otroci, zaradi njih pa pogosto težje živijo in nekateri tudi zgodaj umrejo.

Andreja nam razloži, kako poteka postopek od registracije zdravila do trenutka, ko zdravilo pride do bolnika. Namreč, ko farmacevtsko podjetje dobi dovoljenje, da lahko zdravilo trži, smo lahko še daleč od tega, da ga dobi bolnik, ki ga potrebuje. Ker je za večino novih zdravil zaradi centraliziranega postopka registracije čas, ko podjetje dobi dovoljenje za trženje, v vseh državah Evropske Unije enak, se je Andreja osredotočila na podatke o prodaji zdravil, iz katerih lahko ugotovimo, koliko časa preteče od trenutka, ko je zdravilo registrirano (postane dostopno na trgu), do tega, ko opazimo kontinuirano uporabo med bolniki. Beležili so tudi število zdravil v uporabi in njihovo količinsko porabo ter ekonomske kazalnike porabe. Rezultati kažejo, da v Sloveniji potrebujemo več časa, da zdravilo za redke bolezni pride do bolnikov, če se primerjamo z zahodnimi državami. V Sloveniji za to v povprečju porabimo eno leto in več od datuma registracije zdravila za redko bolezen. Hkrati pa je na primeru zdravil za zdravljenje raka količinska poraba ena izmed najvišjih v Evropi, tudi če jo primerjamo z Nemčijo, ki predstavlja nekakšen standard med evropskimi trgi zdravil.

Poenostavljeno povedano, slovenski zdravstveni sistem potrebuje dalj časa, da bolniku omogoči dostop do zdravila, vendar omogočamo dostop v večjem obsegu in večjih količinah za več bolnikov kot v ostalih državah.

Vzroke za to gre iskati pri dejstvu, da je pri nas cena zdravil nadzorovana s strani države, kar pomeni, da ni prostega trga. Za primerjavo, v Nemčiji lahko podjetje v prvem letu zdravila na tržišču zaračuna poljubno ceno. Šele nato v nemškem zdravstvenem sistemu presodijo, ali bodo zdravilo financirali na svoje stroške ali ne. Tukaj moramo vzeti v obzir, da govorimo o bogatih državah, z veliko kupno močjo in običajno večjim številom bolnikov. Po eni strani je slabo, če imamo draga zdravila, po drugi strani pa je to motivacija za farmacevtska podjetja, da zdravila pripeljejo v našo državo.

Predsedniku vlade bi svetovala, da najprej povpraša tiste raziskovalce, ki so iz različnih razlogov iz Slovenije odšli, kaj so bili razlogi njihovega odhoda ter nato poskuša ta področja izboljšati.

S svojega raziskovalnega področja priporoča spletne strani http://www.nijz.si/, https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/e_storitve_zzzs in https://data.oecd.org/, program NVivo in SPSS. Poslušalcem priporoča, da si pogledajo kakšen “tutorial” za Word in Excel. Sploh zadnji je zmogljivo statistično orodje, ki ga ima večina izmed nas nameščenega na računalniku, pa se sploh ne zavedamo, česa vsega je zmožen.

Od leposlovnih knjig ji je všeč Paolo Coelho – Alkimist, od strokovnih pa Andy Field – Discovering statistics using SPSS. Izmed filmov bi nam priporočala Little Miss Sunshine in seriji The Newsroom ter Last Week Tonight with John Oliver.

Ljudi, s katerimi bi večerjala, je kar nekaj, med njimi so njeni prijatelji in družina, znanstveniki, med katerimi je izpostavila Isaac-a Newton-a, glasbeniki, npr. Beyonce pa tudi filozofi iz vseh časovnih obdobij bi lahko našli kaj za pod zob.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

S Katjo Klobas o statistični fiziki in napovedovanju fizikalnih pojavov z modeli.

#MetaPHoDcast

Katja je mlada raziskovalka na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer raziskuje v skupini za neravnovesno, kvantno in statistično fiziko. Raziskuje na področju neravnovesne statistične fizike. V podkastu pojasni, kaj so pojavi v ravnovesju in neravnovesju. V neravnovesju je namreč veliko težje napovedovati, kaj se bo dogajalo. Na tako imenovanih igračkastih modelih (“toy models”) razlaga neravnovesne pojave. S preučevanjem sistemov, ki niso v ravnovesju, lahko iz mikroskopske slike razložimo nekatere fizikalne zakone, ki smo jih na makroskopski skali vajeni iz vsakdanjega življenja.

V podkastu izveš, kako poteka delo teoretične fizičarke in spoznaš svet statistične fizike.

Med drugim Katja pojasni, da je obnašanje mnogodelčnih sistemov težko napovedovati. Z modernimi računalniki lahko na primer opišemo 20 do 30 elektronov, a če bi želeli opisati veliko večje pojave, moramo upoštevati razliko v velikostnem redu avogadrovega števila ali kar 6.023 pomnoženo z 10 na 23. Nekatere mnogodelčne sisteme lahko obravnavamo kot enodelčne, a problem je v tem, da to morda ni najbolj realistično. V pogovoru se dotakneva tudi razlike med kvantno in klasično fiziko.

Katja bi vladi predlagala, da razmisli, kako bo raziskovalkam in raziskovalcem na začetku kariere omogočila raziskovanje tudi po doktoratu s sredstvi za nadaljevanje raziskovalnega dela z zaposlitvijo za nekaj daljše obdobje.

V branje predlaga knjigo Sarajevski omnibus Veliborja Čolića. Na večerjo bi šla z začetnikom in razvijalcem operacijskega sistema Linux Linusom Torvaldsom.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Matjo Zalar o zagotovljanju roka uporabe bioloških zdravil.

#MetaPHoDcast

Matja Zalar (LinkedIn) je v Sloveniji magistrirala iz biokemije, nato pa se je kot prejemnica štipendije Marie Curie odpravila na doktorat v Manchester, Veliko Britanijo. Raziskuje v okviru “Horizon 2020” projekta PIPPI (“Protein-excipient Interactions and Protein-Protein Interactions in formulation”). Cilj projekta je ustvariti prosto dostopno podatkovno bazo, ki vsebuje rezultate in podatke najnovejših raziskav o lastnostih proteinov in farmacevtskih formulah.

Napredek pri razvoju bioloških zdravil je pogojen s poglobljenim razumevanjem strukture in dinamike proteinov. Matjina naloga v okviru mednarodne PIPPI skupine je z uporabo NMR metod preučiti interakcije med proteini in pomožnimi snovmi ter raziskati, kako te vplivajo na stabilnost zdravilne učinkovine.

Naslov njenega doktorskega dela je Experimental characterisation of protein-excipient interactions and impact of excipients on protein conformation and aggregation using NMR spectroscopy, ki ga pripravlja pod mentorstvom dr. Alexandra Golovanova.

Z biološkimi zdravili lahko izvajaš precej bolj tarčno terapijo kot s klasičnimi zdravili, kakršen je recimo paracetamol.

Predsednik vlade bi v primeru, da bi hodil na kave z mladimi raziskovalci, že kar nekajkrat slišal želje po postavitvi sheme za podoktorsko financiranje, saj bi se marsikateri doktorski študent z veseljem vrnil v domovino in ostal aktiven na svojem znanstvenem področju.

Kot pomoč pri pisanju člankov priporoča program za urejanje referenc oz. citatov EndNote in program za oddaljen dostop do računalnikov TeamViewer.

Priporočila bi nam knjigo od pisatelja in nevrokirurga Henrya Marsha z naslovom Do no Harm, televizijsko serijo After Life. Poljudno napisane povzetke znanstvenih člankov rada prebira na https://phys.org/, za ljubitelje križank pa priporoča spletno stran http://puzzles.bestforpuzzles.com/games/daily-quick-crossword/?puzzleDate=20190226.

Na večerjo bi povabila svojo družino, saj jih loči kar lepo število kilometrov, ki naredijo skupne trenutke toliko bolj dragocene.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z matematikom Riccardom Ugolinijem o različnih prostorih, dimenzijah in simetrijah. 

#MetaPHoDcast

Riccardo raziskuje na področju eliptične kompleksne geometrije. Natančneje, ukvarja se z lastnostmi struktur v prostoru. Glavna tema njegovih raziskav na področju fleksibilnih prostorov so simetrije. Ukvarja se z vprašanji, ali ima neskončno točk v nekem prostoru simetrije v drugih prostorih in kaj se zgodi s simetrijami, če se več točk hkrati zamakne. Zveni zelo abstraktno, a Riccardo razloži tudi, kako in kdaj se je on prvič srečal z večdimenzionalnimi prostori.

Riccardo je tudi znanstven komunikator in soorganizira Science Bitse v Ljubljani, kjer se trudijo približati znanost in tehnologijo čim širši javnosti.

Pri tem tudi upa, da bo znanost stopila iz slonokoščenih stolpov in postala bolj dostopna vsem. Riccardo drugim doktorskim študentkam in študentom priporoča spletni strani Arxiv in Research Gate ter uporabo programa Mendeley.

Med pogovorom je Riccardo predlagal dve knjigi, in sicer The Number Devil in Flatland: A Romance of Many Dimensions. Riccardo rad igra tudi družabne igre; priporoča igri Photosynthesis in T.I.M.E. Stories.

With Riccardo Ugolini about spaces and mathematics.

Riccardo’s research is in the field of elliptic complex geometry. He is exploring the symmetries in different spaces and is especially interested in flexible spaces, where you can find many symmetries. He explores whether you can find symmetries when you mark an infinite number of points. Riccardo is now interested in the question of what happens with symmetries, if we wiggle infinite numbers of points in one space. Do these configurations of points still maintain their symmetries? It might sound very abstract but Riccardo explains well when and how he was first introduced to multi-dimensional spaces.

Riccardo is also a passionate science communicator, organising Science Bites in Slovenia. He does it for fun, but also hopes this helps to make science more accessible to the public and encourage scientists out of their ivory towers.

Riccardo recommends the webpage ArXiv where you can find preprints from researchers in the fields of mathematics and theoretical physics. He also suggests using Research Gate and Mendeley to other PhD students. In conversation he presents two books about mathematics The Number Devil and Flatland: A Romance of Many Dimensions. Riccardo adores board games and endorses Photosynthesis and T.I.M.E. Stories.

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Z Ajdo Pretnar o računski antropologiji, pametnih stavbah in vreči besed.

#MetaPHoDcast

Ajda je doktorska študentka s podočja računske antropologije, zaposlena v Laboratoriju za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko, doktorat pa opravlja na Filozofski fakulteti na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo. V sklopu doktorata uporablja senzorske podatke, ki jih analizira s pomočjo strojnega učenja, temu pa za boljše razumevanje dogajanja in vedenja ljudi dodaja tudi kvalitativne metode.

V podkastu govoriva predvsem o uporabi kvantitativnih metod v antropologiji. Slednje izhajajo s področij digitalne humanistike in računskega družboslovja.

Prednost zbiranja in analize velikega podatkovja in uporabe kvantitativnih metod vidi Ajda predvsem v tem, da lahko sledimo več sočasnim dogodkom ali aktivnostim različnih pozameznic in posameznikov ter podrobno merjenje različnih vedenj v nekem časovnem okvirju. Poleg tega pa je omogočena analiza večje količine vizualnih in tekstovnih podatkov. Tako raziskovanja ne omejimo samo na nekaj deset primerov, ampak lahko analiziramo tudi nekaj sto tisoč in več primerov hkrati.

Ajda v raziskovalnem delu raziskuje podatke, ki jih zbira t.i. pametna stavba. Kot sama pravi, lahko iz velike količine kvantitativnih podatkov izluščimo odgovore na vprašanja, kaj, kje in kdaj, medtem pa s kvalitatinimi pristopi v obliki intervjujev izvemo, zakaj se različni pojavi in vedenja ljudi pojavljajo ter jih postavimo v kontekst. Tako je lahko iz podatkov, ki jih zbira pametna stavba, ugotovila nekaj zanimivosti o prisotnosti ljudi v različnih prostorih, kvaliteti zraka, porabi energije in podobno. Iz teh podatkov je nato lahko oblikovala hipoteze za nadaljne raziskovalno delo in izbrala zanimive posameznice ter posameznike, s katerimi je opravila tudi intervjuje. Vsi ti kvalitativni in kvantitativni podatki so na koncu služili boljšemu razumevanju vedenj in dogajanja v pametni stavbi.

V podkastu predstavi tudi zanimivo raziskavo uporabe drog in analize besedila.

Ajda bo metode analize besedil uporabila v drugem delu svojega doktorata, kjer se že spopada s “težavno” slovenščino, polno različnih narečij in slengov. V podkastu tudi opiše metodo za analizo besedil, imenovano vreča besed.

Ajda vsem nadobudnim raziskovalkam in raziskovalcem priporoča program Mendeley ter dodaja, da naj se ne bojijo vmesnika z ukazno vrstico ali terminala oziroma ”command-line interface” na svojih računalnikih. Ajda priporoča v branje Knjigo šifer Simona Singha. Na spletu ji je všeč stran Seeing Theory Univerze Brown, ki predstavlja osnove verjetnosti in statistike.

Kot navdušena igralka curlinga, bi šla na večerjo s kapetanko švedske curling ekipe in olimpijsko zmagovalko Anno Hasselborg.

—

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovornik tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.