Meta PHoDcast

Z Nejcem Petrišičem o listeriozi, makromolekulski kristalografiji in veščinah javnega nastopanja.

#MetaPHoDcast

Nejc je doktorski študent bioznanosti, ki raziskovalno delo opravlja na Kemijskem inštitutu. Po študiju biologije na prvi stopnji, se je na drugi bolonjski stopnji podal v biokemijske vode. Ne glede na to, da je njegovo delo zdaj izključno biokemijske narave, je hvaležen za široko razgledanost, ki mu jo je dal študij biologije. Trenutno končuje doktorat iz področja strukturne biologije. Tekom doktorata je obiskal mnogo mednarodnih konferenc in delavnic, čemer pripisuje strokovne veščine ter mednarodna prijateljstva.

Kot veliko študentov, Nejc poudarja pomembnost urejenega laboratorijskega dnevnika. Že sedem let je član pevskega zbora BeJazzy, čemur pripisuje zasluge za veščine javnega nastopanja in nadzor nad tremo. Rad tudi bere, pleza in planinari, kar mu predstavlja mentalni reset. Na večerjo bi povabil pisatelja in komedijanta Stephena Frya, od katerega priporoča knjigo Mythos: The Greek Myths Reimagined. Trenutno bere Kolimske zgodbe Varlama Šalamova.

Nejc se bo po končanem doktoratu z začetkom drugega leta poslovno preizkusil tudi v industriji, v podjetju Jafral.

————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Majo Žugec o miškah, citoskeletu, mikroskopiranju in nevrodegenerativnih boleznih.

#MetaPHoDcast

Tokrat je gostja Maja Žugec, magistrica laboratorijske biomedicine, ki dela doktorat na Inštitutu za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Že od majhnega je vedela, da jo najbolj zanimata znanost in medicina, zato se je takoj po osnovni šoli odločila za poklic farmacevtskega tehnika. Po narejenem strokovnem izpitu se je vpisala na študij laboratorijske biomedicine na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer je dokončala diplomski in podiplomski študij. Po končanem študiju je opravljala tudi pripravništvo za inženirko laboratorijske biomedicine v laboratoriju v Ivančni Gorici. Delo s pacienti ji je bilo zanimivo, a prenaporno, zato se je odločila, da se vrne v raziskovanje.

Tekom doktorata je raziskovala vlogo plektina pri razporejanju citoskeleta in mitohondrijev v mišjih astrocitih. Citoskelet so gradniki v celici, ki so primarno zadolženi za vzdrževanje oblike in rigidnosti celic. Maja pove, da si citoskelet lahko predstavljamo kot tračnice, po katerih se molekule premikajo z enega na drugi konec celice. Plektin pa te tračnice povezuje med seboj in še z drugimi strukturami v celici. Ene teh struktur so tudi mitohondriji, ki so pravzaprav proizvajalci energije za celice. Maja nam z veseljem razloži tudi, kaj so astrociti. So skupina celic v možganih, ki nudijo oporo nevronom, zadnje raziskave pa tudi astrocite povezujejo z mnogimi nevrodegenerativnimi boleznimi. To so bolezni, za katere je značilno zmanjševanje funkcije in propadanje nevronov.

Majo vprašam, kako potekajo raziskave, kjer je potrebno uporabiti možganske celice. Razloži, da sama pri delu uporablja astrocite neonatalnih podganic ali mišk, ki jih pridobi tako, da miškam odstrani glavo in iz njihovih možganov nato izolira celice, ki jih potrebuje. Ob tem se na kratko dotakneva tudi etičnih načel pri uporabi živali v raziskovalne namene, Maja pa pove, da ji je bilo pri čisto vsaki ubiti miški težko. Zaveda pa se, da so za pomembna znanstvena odkritja včasih potrebne tudi neprijetne stvari.

Za konec nam priporoča knjigo The subtle art of not giving a fu** in podkast Umetnost lenarjenja. Čeprav nikoli ni marala fizike, bi šla na večerjo z angleškim fizikom Brianom Coxom. Vrhunec doktorata je zanjo bil, ko je vse rezultate povezala v članek. Največje veselje pa so ji predstavljali vsi trenutki, ko je lahko odmislila stres, ki ga je občutila tekom doktorata. Pri spopadanju s stresom ji poleg knjige in podkasta pomaga tudi jokanje. Ostalim mladim doktorskim študentom svetuje, da naj se čim več izobražujejo in naj ustvarjajo nova poznanstva. Na koncu nam še vsem polaga na srce, da je zdravje najpomembnejše.

————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

With Sarah Ghandour about a doctorate in music and exploring Slovenian folk music.

#MetaPHoDcast

Sarah Ghandour is a doctoral student at Stony Brook University in New York. She is a cellist and last year she spent a year in Ljubljana, Slovenia, as a Fulbright Scholar. She is affiliated with the Faculty of Arts at the University of Ljubljana. During her year in Ljubljana she explored Slovenian folk music and investigated whether there are any traditions from Middle Eastern music hidden in Slovenian tunes. The latter avenue of research stopped earlier, since there are no records or similarities in Slovenian folk music and Middle Eastern music. Nevertheless, Sarah became fascinated with the diversity of styles and tunes across Slovenia.

Before starting her doctorate in music, she did a bachelor studies in music and math. Afterward she decided she wanted to develop further as a musician and explore music more in depth. During her doctorate she explored the world of Middle Eastern composers, especially Gamal Abdel Rahim and their connection to classical music originating from Central Europe. She performed recitals of Bach and Beethoven.

During her stay in Ljubljana, Sarah spent long hours at the Slovenian Composer Society and Ethnomusicology Institute, where she dug into recordings of Slovenian folk songs.

She also attended a lot of concerts of Slovenian composers and Slovenian music. Furthermore, she specifically focused on Prekmurje, Bela Krajina and Rezija. She prepared a recital with Slovenian folk songs arranged for cello. The cello, as she told me, is very close to vocal music, which enabled her to arrange a few vocal folk Slovenian songs. She got acquainted with other Slovenian musicians from Katice and Gugutke, with whom she performed with. She values the experience of connecting and developing music together during her time in Slovenia with her new musical friends.

She recommends reading Interpreter of Maladies Jhumpa Lahiri that won a Pulitzer prize. The book is a collection of nine short stories about Indian and Indian-American people and what it is like to be between two countries. Additionally, she recommends Pachinko by Min Jin Lee, an epic novel about a Korean family that immigrated to Japan. She would invite Ella Fitzgerald for dinner.

She values her time when she is not invigorated in research and music, and suggests any doctoral student finds a hobby outside of research. Furthermore, she loves to spend time in a climbing gym and has recently picked up print making and Salsa dancing. Sarah recommends switching perception and the anxiety that comes from uncertainty into curiosity and excitement, in her words, “how cool it is that I do not know all the amazing things yet to come.”

In the podcast you can hear excerpts from Sarah Ghandour concert:

Brez Besed (1996) by Mojmir Sepe

Šla Bom Na Goro Visoko (arr. 2023) arranged by Sarah Ghandour

————

S Sarah Ghandour o doktoratu iz glasbe in raziskovanju slovenske ljudske glasbe.

Sarah Ghandour je doktorska študentka na Univerzi Stony Brook v New Yorku. Je violončelistka in je letos kot Fulbrightova štipendistka eno leto preživela v Ljubljani. Pri nas je sodelovala s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Med letom bivanja v Ljubljani je raziskovala slovensko ljudsko glasbo in ugotavljala, ali se v slovenskih melodijah skrivajo tradicije iz glasbe Bližnjega vzhoda. Toda ta pot raziskovanja se je že kmalu ustavila, saj v slovenski ljudski glasbi in glasbi Bližnjega vzhoda ni podobnosti. Kljub temu se je Sarah navdušila nad raznolikostjo slogov in melodij v slovenski glasbi.

Pred začetkom doktorskega študija glasbe je opravila dodiplomski študij glasbe in matematike. Nato se je odločila, da se želi še naprej razvijati kot glasbenica in glasbo raziskovati bolj poglobljeno. Med doktoratom je raziskovala svet bližnjevzhodnih skladateljev, zlasti Gamala Abdela Rahima, in njihovo povezavo s klasično glasbo, ki izhaja iz Srednje Evrope. V sklopu doktorata je izvedla tudi recitale Bacha in Beethovna.

Med bivanjem v Ljubljani je Sarah dolge ure preživela v Društvu slovenskih skladateljev in na Glasbenonarodopisnem inštitutu, kjer se je poglobila v posnetke slovenskih ljudskih pesmi.

Obiskala je tudi veliko koncertov slovenskih skladateljev in skladateljic ter slovenske glasbe. Posebej se je posvetila Prekmurju, Beli krajini in Reziji. Pripravila je recital s slovenskimi ljudskimi pesmimi v priredbi za violončelo. Kot mi je povedala, je violončelo zelo blizu vokalni glasbi, kar ji je omogočilo priredbo tudi vokalnih slovenskih ljudskih pesmi. V Sloveniji je spoznala tudi več slovenskih glasbenikov in glasbenic, v pogovoru posebej omeni zasedbi Katice in Gugutke, s katerimi je tudi nastopila. Sarah posebej ceni izkušnjo povezovanja in skupnega razvijanja glasbe v času bivanja v Sloveniji z novimi glasbenimi prijatelji.

Priporoča branje knjige Interpreter of Maladies Jhumpa Lahiri, ki je prejela Pulitzerjevo nagrado. Knjiga je zbirka devetih kratkih zgodb o Indijcih in Američanih indijskega porekla ter o tem, kako je živeti med dvema državama. Poleg tega priporoča roman Pachinko, avtorice Min Jin Lee, epski roman o korejski družini, ki se je priselila na Japonsko. Na večerjo bi povabila Ello Fitzgerald.

Sarah ceni svoj čas, ki ni povezan z raziskovanjem in glasbo ter predlaga vsakemu doktorskemu študentu in študentki, da si najde hobi zunaj raziskovanja. Sama rada preživlja prosti čas v plezalnem centru in na plesišču, pred kratkim pa se je začela ukvarjati s tiskarstvom. Sarah priporoča, da stres in tesnobo, ki izhaja iz negotovosti v času doktorata, zamenjate z radovednostjo in navdušenjem. Z njenimi besedami: “Kako kul je, da še ne poznam vseh neverjetnih stvari, ki me še čakajo”.

V podkastu lahko slišite izseke pesmi s koncerta Sarah Ghandour:

Brez Besed (1996), Mojmir Sepe

Šla Bom Na Goro Visoko (arr. 2023), Sarah Ghandour

————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z dr. Nežo Vadnjal o študiju v Veliki Britaniji, strukturah mentoriranja doktorskih študentov in pomembnosti prenosljivih veščin.

#MetaPHoDcast

Neža Vadnjal je sveža doktorica s področja celične biologije. Doktorat je opravljala na University of Cambridge in University College London v Veliki Britaniji. Na dodiplomskem študiju je drugi letnik opravila na University of California. Tekom doktorata je raziskovala, kateri celični procesi prispevajo k oblikovanju celic tekom celične delitve pri živalih.

Za dosežke med dodiplomskim študijem je prejela nagrado Draper’s Company Award for Outstanding Achievement. Neža je tudi članica upravnega odbora Društva v tujini izobraženih Slovenicev (VTIS), katerega misija je zmanjševanje razdalje med Slovenijo in tujino. 

Študij v Anglijii je drugačen kot v Sloveniji, veliko je namreč individualnega dela in študentje manj časa preživijo v predavalnici. Pravi, da ji je enoletna izmenjava v Združenih državah Amerike tekom dodiplomskega študija koristila, saj so je tam naučili branja in interpretacije znanstvenih člankov. Poudarja pomembnost tako imenovanih »transferable skills« ali po slovensko prenosljivih veščin, ki v tujini štejejo ravno toliko kot strokovno znanje. Neža pravi, da je pomembno dobro premisliti o tem, koga si izberemo za mentorja ter, da se v službi ne primerjamo z drugimi.

————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Nino Reščič o strojnem učenju, umetni inteligenci in razvoju pametnih vprašalnikov.

#MetaPHoDcast

Nina Reščič je doktorska študentka na Odseku za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožefa Stefana. Pot do tja jo je vodila od študija uporabne matematike do zaposlitve v gospodarstvu in odločitve za raziskovalno pot. V doktorski nalogi je razvijala napovedovalne modele na podlagi strojnega učenja, ki bi lahko vodili do pametnih vprašalnikov.

S prehranskimi vprašalniki, ki ponavadi vključujejo nekaj deset vprašanj, želijo raziskovalke in raziskovalci s področja zdravja in prehrane izvedeti več o navadah ljudi glede prehrane ter jim svetovati pri izboljšanju njihovega življenjskega sloga. Dolgi vprašalniki, ki jih je potrebno izpolnjevati pogosto, pa so izjemno nadležni in vzamejo veliko časa. Z uporabo velikih baz podatkov bi lahko te vprašalnike prilagodili za potrebe vsake posameznice ali posameznika ter jih tudi skrajšali, saj bi iz že pridobljenih informacij oziroma odgovorov na eno vprašanje lahko sklepali tudi odgovore na druga vprašanja.

Tako bi razvili neke vrste metodo za “pametno postavljanje vprašanj” v vprašalnikih, kjer se sistem sproti uči iz odgovorov, ki jih dobi od uporabnika in se na podlagi tega odloči, katero vprašanje bo prineslo največ informacij v naslednjem koraku.

Nina sicer ni razvijala samih vprašalnikov, za ta del naloge se je povezala s prehrambeno znanstvenico, vendar je na podlagi velikih količin podatkov razvila algoritme, ki so izboljšali vprašalnike in raziskovalkam ter raziskovalcem omogočili boljši vpogled v prehrambene navade preiskovancev in preiskovank.

Poleg tega je Nina sodelovala tudi v skupini, ki je preučila različne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa v času pandemije. Sodeluje tudi z raziskovalko Evo Peklaj, ki za svoje doktorsko delo na Biotehniški fakulteti razvija presejalno orodje za zaznavanje relativnega sindroma energijskega primanjkljaja pri slovenskih športnikih in športnicah. Pri vseh teh projektih Nina prinaša znanja iz matematike in računalništva ter tako razvija algoritme strojnega učenja, da raziskovalke in raziskovalci bolje razumejo podatke, ki so jih že zbrali. V času doktorata je nekaj časa preživela tudi v tujini na Fondazione Bruno Kessler, obisk pa je bil financiran s strani projekta WideHealth.

Nina poudarja pomen povezovanja v svojem raziskovalnem delu. Sama uporablja in razvija metode umetne inteligence, včasih pa je težko pridobiti podatke, na katerih bi se metode lahko stestiralo. Medtem pa obstaja v znanosti ogromno velikih količin podatkov, ki so ponavadi obdelani le s preprostejšimi statističnimi metodami, čeprav bi z uporabo strojnega učenja lahko pridobili mnogo več znanja.

Nina je tudi glasbenica. V podkastu nam pove, kako združuje ti dve poti. Drugim doktorskim študentom in študentkam priporoča, da se povezujejo, saj tako ugotovijo, da niso sami v tem doktoratu. V zadnjem letu si je kupila tablični računalnik za branje člankov, kar priporoča tudi vsem, ki pri svojem delu prebirajo ogromne količine znanstvenih člankov.

————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

S Tajdo Klobučar o neprecenljivih izkušnjah v tujini, pomenu odprtega dialoga in organizaciji doktorskega študija v Sloveniji.

#MetaPHoDcast

Tajda Klobučar je doktorska študentka tretjega letnika. Svoje raziskovalno delo opravlja na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, v Laboratoriju za RNA omrežja, pod mentorstvom dr. Mihe Modica. Je prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika, ki vsako leto enemu nadebudnemu bodočemu raziskovalcu omogoči polno financiran doktorat na Kemijskem inštitutu. 

Tajda je energična in zgovorna oseba, ki jo zanimajo vsi vidiki znanosti. Je polna predlogov, idej za izboljšave, ki jih predebatirava v pogovoru. Je splošno aktivna tudi na Kemijskem inštitutu, kjer je predstavnica doktorskih študentov. Tekom magisterija je izkoristila možnosti izmenjav in prakse v tujini in se odpravila na Portugalsko ter v Nemčijo. Kot mnogi pred njo, vsem, ki imajo možnost, priporoča to izkušnjo. Poleg službe je Tajda aktivna na glasbenem področju, saj igra violino v več zasedbah.

Tajda je med delovnim procesom ugotovila, da organiziran laboratorijski dnevnik prihrani veliko časa. Priporoča knjigo Why fish don’t exist, avtorice Lulu Miller. Posluša podkast Metine liste LD;GD in pa podkast Night Science.

————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Anjo Trobec o ekološkem kmetijstvu in materinstvu.

#MetaPHoDcast

Tokrat je gostja Anja Trobec, geografinja, ki dela doktorat na Geografskem inštitutu Antona Melika na ZRC SAZU v Ljubljani. Po duši je avanturistka, veliko se športno udejstvuje, predvsem v naravi. Odlična kombinacija za geografinjo, ki rada raziskuje pokrajino. V prostem času je mama, kar ji daje največ veselja, vendar zna biti materinstvo ob doktoratu dostikrat naporno. Že na dodiplomskem študiju se je ukvarjala z zavarovanimi območji, pri svojem doktorskem raziskovanju pa svoje delo poskuša nadgraditi z združitvijo dveh na prvi pogled nezdružljivih stvari, ekološkega kmetijstva in zavarovanih območij.

Posveča se regionalnim in krajinskim parkom, območjem, ki jih je kmetijstvo najbolj preoblikovalo. Prav zaradi tega preoblikovanja so ta območja zavarovali, zato je za njihovo ohranitev izjemno pomembno, da se kmetijska dejavnost tu nadaljuje. Zanima jo, kako se lahko ekološko kmetijstvo naprej razvija na teh zdaj zavarovanih območjih.

Anja razloži tudi, kaj je ekološka pridelava. Ekološki pridelek je samo tisti, ki ima na embalaži ustrezno oznako (zelen kvadratek z belim listkom in zvezdicami). Kmete, ki se zavežejo ekološkemu kmetijstvu, redno spremljajo kontrolne organizacije. Pri ekološkem kmetijstvu ne smejo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) in gensko spremenjenih organizmov, s tem pa prispevajo k varstvu okolja. Torej sta ekološko kmetijstvo in zavarovana območja popolnoma združljiva pojma. Anja upa, da bo s svojim delom pomagala pri oblikovanju dodatnih smernic za razvoj ekološkega kmetijstva in olajšala postopek za ustanavljanja novih zavarovanih območij. Upa pa, da bomo kot družba bolj ponotranjili pomen varstva okolja in bo skrb zanj tako samoumevna, da zavarovana območja ne bodo več potrebna.

Opiše tudi, kako poteka doktorat s tremi majhnimi otroki. Ob tem razloži, da ji je v pomoč tudi možnost dela od doma. Ker je vse skupaj zelo stresno, bi mogoče starševstvo svetovala po končanem doktoratu. Tudi Anja je pri svojem delu občutila epidemijo Covid-a, predvsem z vidika varstva otrok, saj je ob zaprtju vrtcev morala biti z njimi doma. Takrat se je njeno delo za doktorat popolnoma ustavilo. Kljub vsemu pravi, da je življenje lepo.

Na koncu nam pove kratko anekdoto s prvega razgovora z mentorjem. Da odmisli doktorat in se sprosti, prebira ljubezenske romane in si ogleda kakšen film. Stres pa odganja tudi s kolesarjenjem in igranjem odbojke. V otroštvu bi šla na večerjo z Davidom Beckhamom, danes pa bi za to izbrala moža, saj v zadnjem obdobju za večerje v dvoje nimata veliko časa. Kljub vsemu pa ji otroci prinesejo največ veselja. Pravi, da bo »highlight« doktorata kar zaključek doktorata.

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

S Tinco Lukan o delu vplivnežev in vplivnic v Sloveniji. 

#MetaPHoDcast

Tinca Lukan je mlada raziskovalka na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in sociologinja, ki je odraščala z internetom in z začetki sodobnega “influensanja”. S študijem sociologije je združila svoja zanimanja za družbena omrežja in razumevanje delovnih okolij ter se podala v svet vplivnežev in vplivnic.

Tinca sledi definiciji vplivnežev in vplivnic, ki jo je predstavila Crystal Abidin. Po tej definiciji so vplivne osebe na družbenih omrežjih tiste, ki imajo več sledilcev in sledilnik, ki z njimi delijo svoje osebno in vsakdanje življenje ter za to prejemajo povračilo.

V svojih raziskavah podrobneje preučuje vplivneže in vplivnice v Sloveniji, pri čemer jo zanima, kaj oblikuje njihove delovne pogoje. V podkastu Tinca opozarja, da je trg vplivnežev in vplivnic v Sloveniji nekoliko specifičen. Za uspeh je potrebno manjše število sledilcev kot na primer v anglosaškem svetu. Poleg tega je Slovenija majhen trg, zato nimajo velikega vpliva na prodajo izdelkov večjih mednarodnih podjetij. Kljub temu pa poudarja, da če ustvarjaš vsebine v angleščini, je trg skoraj celoten svet.

Tinca je opravila polstrukturirane intervjuje z vplivneži in vplivnicami ter analizirala njihove odgovore. Ugotovila je, da slovenski vplivneži in vplivnice med sabo ne govorijo veliko o cenah svojih storitev, kar pomeni, da se med seboj zelo razlikujejo. Poleg tega je za večino pomembna tudi podpora iz družinskega okolja. Omenila je tudi, da je delo vplivnežev in vplivnic zelo feminiziran poklic, saj je na Instagramu več vplivnic kot vplivnežev, kar velja tudi izven Slovenije. V podkastu pa izveš tudi več o zgodovini influensanja in kdaj je prišlo do razcveta te dejavnosti.

Med pogovorom sva se dotaknili tudi Tinčine izkušnje raziskovalnega in študijskega dela v tujini. Tinca je predlagala uporabo orodja Miro za združevanje misli in boljši vpogled v različne raziskovalne teme ter aplikacijo Notion za dnevne opravke. Kot priporočeno branje pa je izpostavila knjigo The Influencer Industry, avtorice Emily Hund, kjer se seznanite z zgodovino dela vplivnic in vplivnežev. Tinca je svetovala tudi bodočim doktorskim študentom in študentkam, naj imajo poleg dela za doktorat še druga zanimanja. Sama se tako izobražuje tudi na področju raziskovanja uporabnikove in uporabničine izkušnje. Tinco lahko spremljate tudi na Substacku, Instagramu, TikToku in Twitterju.  

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Nikom Šabedrom, ki ima že od majhnega rad naravo, o ekologiji leopardov v namibijski kulturni krajini.

#MetaPHoDcast

Nik Šabeder je biolog, ki dela doktorat na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Najprej je v Mariboru dokončal dodiplomski študij na oddelku za biologijo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko. Za podiplomski študij pa se je preselil v Ljubljano, kjer je magistriral iz ekologije in biodiverzitete na Biotehniški fakulteti.

Že od majhnega ima rad naravo, zato se je kljub prigovarjanju družinskih članov, naj si izbere študij kemije, odločil za študij biologije.

Za doktorat se je odločil, ker se je tekom magistrskega študija in prek sodelovanja v nevladnih organizacijah za varstvo narave v njem prebudila želja po raziskovanju. V nevladni organizaciji Dinaricum se je malo bolj seznanil z zaščito živali, predvsem zveri.

Danes preučuje ekologijo leopardov v namibijski kulturni krajini. Nik pove, da je Namibija velika država, ki ima nizko gostoto prebivalstva. Je dom leopardov, levov, gepardov in ostalih živali, ki jih velikokrat gledamo v dokumentarnih oddajah. Tekom raziskovanja je tudi sam že obiskal Namibijo, natančneje je obiskal predel južno od glavnega mesta Windhoek. Samo potovanje izpostavi kot večji izziv, saj je tam popolnoma drugačna kultura, navaditi pa se je bilo treba tudi na velikost države in neurejene ceste.

V Namibiji zbirajo podatke o leopardovih habitatih, predvsem jih zanima, kje podnevi počivajo. Vprašam, če je izbor mesta za počivanje povezan z varnostjo, ampak mi Nik razloži, da o tem še praktično nič ni znanega. Trenutno ugibajo, ali se leopard umakne predvsem stran od ljudi ali pa išče dovolj preraščeno območje, kjer se varno počuti.

Nik pove, da je afriški leopard še vedno ranljiva vrsta, čeprav v zadnjem času njegova populacija narašča. V preteklosti pa se je število leopardov zmanjševalo predvsem na račun človekovega uničenja njegovih habitatov.

Pod pritiskom je zaradi sprememb njegovega habitata v kmetijska območja. Ker ta kmetijska območja sovpadajo z leopardovim habitatom, pride do konfliktov, saj leopard na teh farmah lahko upleni tudi teličke. To seveda ni všeč kmetom, ki takega leoparda lahko kar odstrelijo.

V Namibiji imajo tudi nacionalne parke, kjer je razvoj živali prepuščen naravi. Eden največjih in najbolj obiskanih parkov je Etosha national park, ki je velik kot Slovenija. Pogosto pa je število leopardov in ostalih živali večje izven zavarovanih območij. Nik pravi, da več kot vemo o leopardih, lažje jim pomagamo pri ohranitvi vrste. Kot dober primer pove zgodbo, kako so iz podatkov z ovratnice odstreljenega leoparda, ugotovili, da ta leopard sploh ni uplenil telička, torej je bil odstreljen po krivici. Če bi podatke z ovratnice uporabili in kmetu povedali, da njegove živali ni uplenil leopard, bi seveda leoparda lahko rešili. Poudari še, da z uvajanjem zaščitenih območij za leoparda posredno zaščitimo tudi ostale živali in rastline v tem območju, kar pomeni, da pomagamo ohraniti naravo na splošno.

Nik na koncu pove, da naj se raziskovalci potrudijo najti programe, ki jim bodo prihranili čas, in naj se novih programov ne ustrašijo. Kot aktualizacijo doktorskega študija predlaga več mednarodnega sodelovanja in preureditev predmetov, ki so velikokrat časovno zahtevni, kljub temu pa brez dodane vrednosti. Kot prvo malo zmago doktorskega študija si šteje uspešen zagon kode v programu R, »highlight« doktorata pa je seveda terensko delo v Namibiji. Pri spopadanju s stresom mu najbolj pomaga pogovor s prijateljem, svetuje pa nam tudi dovolj hobijev in časa za sprostitev. Za konec pa pove, da naj doktorski študenti in študentke sprejmejo, da je potreben čas, da se določenih stvari naučimo in s tem ni popolnoma nič narobe.

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Ano Jagodic o večgeneracijskem skrbstvenem delu ter družbenih in družinskih vlogah srednje generacije.

#MetaPHoDcast

Ana Jagodic je doktorandka sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovanje se osredotoča na skrbstveno delo. Proučuje skrbstveno delo oseb srednje generacije, ki zagotavljajo skrb tako otrokom kot starejšim, zanje pa se uporablja tudi têrmin “sendvič generacija”. Skrbstveno delo, fizično in/ali čustveno, je razvrednoteno, nevidno delo, ki ga večji del opravljajo ženske in ima zato vpliv na njihov položaj v družbi tudi na drugih področjih. Komaj ob pogovoru z Ano se v celoti zavem problema skrbstvenega dela in manjka naslavljanja omenjenega problema v družbi.

Anina raziskava zajema teoretični in empirični del, kjer je med drugim opravila intervjuje s 30-imi osebami srednje generacije, ki opravljajo skrbstveno delo. Pravi, da je bil to najbolj intenziven, a tudi najlepši del doktorske raziskave in skupaj ugotavljava, da te na izobraževalni poti najbolj bogatijo prav ljudje, ki jih spoznaš. 

Ker je Ana vpletena tudi v pedagoško dejavnost na FDV, študentom svetuje, naj v čim večji meri izkoristijo ponujene izmenjave v tujini v iskanju tako osebnega kot tudi profesionalnega napredka. Ana priporoča branje knjige avtorice Sheile Heti Materinstvo in ogled filma Korzet, ki ga je pogledala v sklopu Ljubljanskega filmskega festivala 2022.

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.