Meta PHoDcast

Z Urošem Zavrtanikom o α-vijačnicah in sestavljanju proteinov. 

#MetaPHoDcast

Uroš Zavrtanik je mladi raziskovalec na Katedri za fizikalno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, doktorski študij pa opravlja na programu Kemija. 

Uroša je sicer že od začetka študija zanimala biokemija, a so ga privlačila tudi druga področja naravoslovja, zato je v biofizikalni kemiji, s katero se raziskovalno ukvarja danes, zanj pravo presečišče kemije, fizike in biologije. 

Zadnja leta svojo pozornost namenja strukturnim elementom proteinov, ki jih imenujemo α-vijačnice. Proteini so kot mali strojčki v celici, ki opravljajo različne funkcije. Navodila za njihovo sestavo najdemo v genomu v obliki DNK, ki se prepiše v aminokislinsko zaporedje, ta pa se zvije v 3D-strukturo, ki ima neko funkcijo. Večina proteinov ima v svoji zaključeni obliki tudi del, ki ga imenujemo α-vijačnica. Uroša zanima, kako se ta strukturni element obnaša v različnih medijih in pod različnimi pogoji.

Posveča se tako preprostejšemu modelu α-vijačnice kot tudi kompleksnejšemu tipu, ki ga najdemo v intrinzično neurejenih proteinih. V pogovoru pojasni, da je α-vijačnica strukturni element, pomemben za vezavo proteinov z drugimi snovmi v celici, njihova vloga pa je lahko tudi zvijanje in povezovanje proteina z drugimi proteini. 

Vmes nam Uroš pojasni tudi mnenje o uporabnosti računalniških modelov za določanje struktur proteinov. Pove nam, da se denimo zatakne prav pri intrinzično neurejenih proteinih; takih je v človeških celicah kar 40 %. Nekateri med njimi so povezani tudi z boleznimi. 

Uroš je tudi znanstveni novinar Znanstvene redakcije Radia Študent. Raziskovalkam in raziskovalcem na področju biologije celice priporoča v branje knjigo Cell Biology by the Numbers, avtorjev Rona Mila in Roba Phillipsa. 

Doktorski študij bi aktualiziral z dodatkom vsebin o temeljih znanstvenega komuniciranja. Poleg samega raziskovalnega dela, v katerem uživa, mu je bilo všeč tudi obiskovanje različnih konferenc, kjer lahko s kolegi in kolegicami s celotnega sveta razvijaš nove ideje in se povezuješ v raziskovalnem delu ter tudi osmisliš svoje delo.

Drugim doktorskim študentom in študentkam tako priporoča, da si vzamejo tudi daljši odmor enkrat med študijem. S tem ponovno vzbudijo svojo ustvarjalnost in pridobijo možnost na drugačen pogled na raziskovalna vprašanja. 

Na večerjo bi odšel z Linusom Paulingom, ki je skoraj pravilno napovedal strukturo α-vijačnice. Bil je zanimiv raziskovalec, ki je deloval na področjih od kvantne mehanike in fizike jedra do molekularne biologije. 

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Žanom Kovačičem o superračunalnikih in kako prihraniti energijo v pomembnih kemijskih reakcijah.

#MetaPHoDcast

Tokrat je gost Žan Kovačič, kemijski inženir, ki dela doktorat na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Za študij se je odločil po prigovarjanju očeta kemika, ki mu je predlagal, da naj si izbere nekaj, s čimer se bo lahko ustrezno preživljal.

Pravi, da sebe ne bi označil kot pridnega, ampak bolj človeka, ki vse naredi po liniji najmanjšega odpora. Na doktoratu se to ni nič spremenilo. Za svoj doktorat pove, da je teoretične narave, kar se mu na začetku ni zdelo najbolj zanimivo, saj je tekom magisterija delal veliko eksperimentalnega dela. Zdaj pa veliko programira in uporablja superračunalnik. Razloži, da to ni »hekanje«.

S superračunalnikom preračunava, koliko energije je potrebne pri določenih kemijskih procesih. Upa, da bodo te izračune prenesli tudi v industrijo.

Kot primer pove, da 2 % svetovne energije letno porabimo za proizvodnjo amonijaka, ki ga uporabljamo predvsem za proizvodnjo gnojil. Brez gnojil seveda ne bi pridelali dovolj hrane. Pri tem procesu (Haber-Boschev proces) se uporablja železov katalizator. Če bi odkrili boljši katalizator, bi lahko prihranili ogromno energije.

Konkretno razloži proces svojega dela na primeru ogljikovega dioksida. Plin, ki nam je vsem poznan, tudi zato, ker je toplogredni plin in pripomore k segrevanju ozračja. Da bi se ga znebili, ga je potrebno pretvoriti v kakšen drug plin (ogljikov monoksid ali metan). Pri tem Žan v program lahko vnese že obstoječi katalizator in nato program preračuna vezavo molekul na površino katalizatorja in za to potrebno energijo. Druga možnost pa bi bila, da napovejo nove katalizatorje. Izračunajo določene lastnosti, na podlagi tega pa lahko predvidevajo, ali z novim katalizatorjem reakcija poteka bolje. Pri tem dosti sodelujejo tudi z eksperimentalisti. Če bi vsak katalizator testirali, bi to trajalo več let, zato je lažje, če do rešitev pridejo teoretično in se eksperimentalno preveri samo najbolj obetavne katalizatorje.

Povprašam ga, če bi lahko njegovo delo na kakšen način pripomoglo k izboljšanju globalnega segrevanja ozračja. Pravi, da se z nečim podobnim ukvarja njegova kolegica in sicer ugotavlja, kako bi ulovili ogljikov dioksid iz različnih izpustov, nato pa bi ga spremenili v nekaj uporabnega. Ideja take krožne ekonomije pa je še daleč pred realizacijo. Globalnega segrevanja ozračja torej ne moremo rešiti preko noči. Lahko pa vseeno zaključiva, da bi optimizacija mnogih kemijskih procesov prihranila veliko energije, kar bi vseeno bilo okolju prijazno.

Žan na koncu pove, da mu je v pomoč pri delu tudi nov program ChatGPT, saj si z njim pomaga pri preurejanju kakšnih povedi. Kot mnogi gostje pred njim, tudi Žan izpostavi prenizke plače mladih raziskovalcev. Pravi, da tekom doktorata ni doživljal pretiranega stresa. Za to gre zahvala predvsem njegovim sodelavcem, saj jih izpostavi tudi kot vrhunec doktorata. Ostalim doktorskim študentom in študentkam pa svetuje, da naj jih doktorat ne definira in naj ohranijo zdravo ravnotežje med zasebnim življenjem in doktoratom.

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Mašo Zupančič o (strupenih) cianobakterijah.

#MetaPHoDcast

Maša Zupančič raziskuje v sklopu doktorskega študija na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, na doktorski študij pa se je vpisala v okviru interdisciplinarnega programa Bioznanosti Univerze v Ljubljani.

Mašo je že od začetka študija biologije zanimalo varovanje okolja. Motivacija za delo na področju varovanja okolja jo je vodila skozi zaposlitev v genetskem laboratoriju na Kmetijskem inštitutu in magistrski študij v programu Ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana do raziskovanja cianobakterij. S to temo se je prvič seznanila že v sklopu raziskovalnega dela za magistrsko delo. 

Cianobakterije so prokariontski organizmi, ki jih lahko, če se razrastejo, v okolju vidimo kot zelene gošče na površinskih vodah in na morju, prisotne pa so tudi na kopnem – v tleh, na zidovih, skalah in podobno.

Cianobakterije so pomemben del ekosistema, saj izvajajo fotosintezo in tako iz okolja vežejo toplogredne pline in proizvajajo kisik. A imajo za ljudi in živali tudi negativne lastnosti, saj nekatere vrste proizvajajo toksine.

V raziskovalni skupini, katere del je Maša, preučujejo, kje in kdaj se cianobakterije pojavljajo, kako se njihova pojavnost spreminja skozi sezono, kje najdemo strupene cianobakterije in podobno. Posebej se posvečajo tudi razvoju metod za spremljanje cianobakterij. V prihodnosti želijo vzpostaviti sistem za zgodnjo zaznavo tveganja za prisotnost cianobakterij in njihovih toksinov.

Po besedah Maše lahko cianobakterije spremljamo in določamo njihove vrste s pomočjo mikroskopije ter genetskega sekvenciranja. S temi podatki lahko tudi pridobimo okvirne informacije o tem, ali gre za vrste cianobakterij, ki bi lahko proizvajale toksine. Za bolj zanesljivo preverjanje strupenosti in za določanje toksinov uporabljajo različne kemijske metode ter spremljajo prisotnosti genov, ki zapisujejo toksine v samih bakterijah. Molekularni testi so za nekatere skupine cianotoksinov že zelo dobro razviti, pri drugih skupinah pa nas čaka še nekaj dela. Ravno to je del Mašinega doktorskega raziskovanja, eden izmed njenih ciljev je razviti nov test za manj raziskane cianotoksine, ki pa so lahko zelo strupeni.

Poleg samega razvoja novih metod za spremljanje cianobakterij je Maša del doktorata namenila tudi podrobnejšemu spremljanju cianobakterij pri nas in v alpskem prostoru. Tako je spoznala, da so strupene cianobakterije pri nas bolj razširjene, kot je bilo znano do sedaj. Poleg tega so ugotovili tudi, da so poleg dobro znanih gošč na površini vode strupene cianobakterije precej razširjene tudi v biofilmih, ki nastajajo na kamnih ali rastlinah v vodi.

Če bi radi bolj od blizu spoznali svet cianobakterij, si oglejte projekt ciano.si, pri katerem sodeluje tudi Maša. Na tej spletni strani lahko najdete zanimive informacije o cianobakterijah in spremljate interaktivni zemljevid o njihovi razširjenosti. Pri samem projektu lahko tudi sodelujete kot občanski znanstveniki in znanstvenice. Če v kakšnem vodnem telesu zaznate goščo cianobakterij, lahko na portal ciano.si naložite sliko in o tem obvestite raziskovalno skupino na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Oni bodo ocenili, ali lahko gre za cianobakterije, po potrebi odšli na teren, preverili njihove vrste in strupenost ter ocenili tveganje za živali in ljudi zaradi cianotoksinov. 

V pogovoru omeniva tudi, kakšen vpliv bodo imele na razširanje cianobakterij podnebne spremembe.

Maša doktorskim študentom in študentkam priporoča uporabo orodja za shranjevanje in urejanje bibliografij Zotero. Za usklajevanje svojih nalog in dela uporablja točkovni dnevnik (Bullet Journal), ki ga ima v digitalni obliki v aplikaciji Notion. 

V branje predlaga knjige Rojeni za tek Christopherja McDougalla, Morda pa se moraš z nekom pogovoriti Lori Gottlieb in Slaba znanost Bena Goldacrea. Posluša pa tudi podkast Ologies in slovenske podkaste o znanosti; v pogovoru omenja Odbita do bita in Frekvenco X.

Maša pravi, da stres premaguje tako, da ima poleg doktorata tudi druge hobije in zanimanja. Doktorskim študentkam in študentom priporoča, naj štiri leta doktorskega študija izkoristijo tudi za čim različnejše raziskovalne in delovne naloge ter sodelovanje v različnih raziskovalnih skupinah, saj tako najlažje spoznaš, katero delo ti najbolj ustreza.

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Blažem Kurentom o lesenih gradnjah, vibracijah in amplitudah ter o optimizaciji delovnega procesa. 

#MetaPHoDcast

Blaž Kurent je inženir strojništva, ki raziskovalno delo za doktorat opravlja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Blaž je poleg svoje službe še plavalec, navdušen plesalec salse in lastnik nasada jabolk in ker ga poznam tudi v zasebnem življenju, ga lahko opišem kot človeka mnogih interesov.

Ker so ga vedno zanimale zgradbe, je pred vpisom na fakulteto obiskal tečaj arhitekturnega risanja in ugotovil, da je po duši premalo umetnika in preveč tehnika za študij arhitekture. Po premisleku se je naposled odločil vpisati na študij strojništva, kar mu je dalo odlično znanje za delo, ki ga opravlja danes.

Blaž se v doktorski nalogi ukvarja z modeliranjem lesenih zgradb, natančneje z modeliranjem njihovih vibracij. Pri visokih lesenih stavbah se namreč pogosto pojavlja problem motečih vibracij zaradi obremenitve vetra, kljub temu pa ni standardnega pristopa k obravnavanju te problematike. To bi projektantom pomagalo pri dimenzioniranju lesenih stavb, njihovim stanovalcem pa izboljšalo bivalno ugodje.

Blaž namesto klasičnih knjig rad bere avdio knjige, omenil je Robert Rolih: The Million Dollar Decision, in pa podkast A res, tega ne veš?. Prosti čas rad posveti komedijam, kot je film Mitje Okorna: Tu pa tam, všeč so mu tudi stand-up komedije Ranka Babića, kot je Moška copata. 

———–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Rokom Smrdeljem o množičnih in družbenih medijih v času migrantske “krize” v letu 2015.

#MetaPHoDcast

Rok je jeseni uspešno zaključil doktorski študij s področja sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti v okviru programa Humanistika in družboslovje. V doktorski disertaciji, ki se umešča na interdisciplinarno področje sociologije medijev in sociologije migracij, je proučeval konstrukcijo migrantske “krize” v Sloveniji z vidika hibridnega medijskega sistema.

V svojem raziskovanju je uporabil hibridni pristop k proučevanju sodobnih digitalnih medijev, ki ga je utemeljil britanski avtor Andrew Chadwick. Po tem pristopu je treba sodobne množične in družbene medije proučevati v njihovi medsebojni interakciji in ne ločeno drug od drugega, saj hibridni medijski sistem temelji na prepletanju različnih medijskih logik in “pretakanju” vsebin iz enega medija v drugega. Hibridnost razkriva, kako se “starejše« in “novejše” medijske logike mešajo, prekrivajo, prepletajo in vplivajo druga na drugo. Podrobneje ga je zanimalo, kako uporabniki, vsebine in diskurzi, povezani z množičnimi mediji, določajo razpravo na Twitterju. Osredotočil se je na obdobje med septembrom in decembrom 2015, ko je bil prihod migrantov v Slovenijo največji in ko je bila tema migracij najbolj izpostavljena v množičnih in družbenih medijih.

Ugotovil je, da med najvplivnejšimi uporabniki na Twitterju prevladujejo predstavniki množičnih medijev in politične elite, predvsem desne politične opcije.

V večinskem deležu se pojavljajo objave, v katerih so prisotne različne diskurzivne diskriminatorne prakse, katerih namen je upravičevanje razlogov za zavračanje migrantov. Nasprotno so objave, za katere so značilni poskusi preseganja negativnih stereotipov o migrantih, prisotne v manjšinskem deležu.

Doktorska raziskava je temeljla na veliki količini digitalnih podatkov, ki jih je pridobil s pomočjo kolegov s področja računalništva in informatike. Pripravil je tudi omrežje retvitov, ki je pokazalo, da lahko v obdobju migrantske “krize” govorimo o šestih večjih skupnostih. Za Skupnost 1 se je izkazalo, da jo sestavljajo različne javne osebe, za katere je mogoče reči, da predstavljajo levo usmerjeno omrežje, ki je kritično do negativnega in enoznačnega opisovanja migrantov. Skupnost 2 je predstavljala omrežje stranke SDS. Skupnost 3 se je nanašala na omrežje televizijske hiše POP TV, Skupnost 4 pa je zajemala javno neznane uporabnike. V Skupnosti 5 so prevladovali uporabniki, povezani z vladno stranko SMC in časopisom Večer. V Skupnosti 6 pa so komunicirali uporabniki, povezane z omrežjem stranke NSi.

Prevlado desnice in marginalizacijo pogledov, ki jim je mogoče pripisati levo politično usmeritev, je avtor interpretiral preko širših strukturnih premikov na polju parlamentarne politike, kjer se dogaja proces marginalizacije “levih” političnih stališč in normalizacije skrajno desnih pogledov.

Na vprašanje, kaj bi svetoval mlajšim doktorskim študentom in študentkam, je avtor poudaril, da naj si vzamejo čas za druženje s prijatelji, za svoje hobije in za odklop od raziskovalnega dela. Na vprašanje, kako izboljšati kakovost doktorskega študija, je dejal, da bi bilo treba zagotoviti stabilen vir financiranja. Izpostavil je, da je glavni problem doktorskega študija ta, da ni sistemsko financiran tako kot študij na prvi in drugi stopnji.

——————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem.

Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini.

Nastajanje podkasta v letu 2023 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Z Maticem Pavlico o aktualizaciji položaja doktorskih študentov in dejstvu, da delati z živalmi terja veliko občutka za delo z ljudmi. 

#MetaPHoDcast

Matic Pavlica je doktorand 4. letnika na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje na področju anestezije psov in mačk v okviru Klinike za male živali Veterinarske fakultete. V pogovoru Matic pove, da je delo veterinarja veliko več, kot samo zdraviti živali, kajti še posebej pri delu z lastniškimi živalmi, je komunikacija z lastniki pogosto še bolj pomemben element. To je pogosto najbolj zahteven del poklica, pravi Matic.

Pri pogovoru z Maticem opazim, da vedno znova poudarja timsko delo in pomembnost sodelovanja, tako s tujino kot znotraj njegove majhne ekipe na kliniki. Ker je v štirih letih za svoj cilj, izboljšanje post-operativnega počutja malih živali, žrtvoval veliko časa in energije, polaga na srce ljudem, ki se odločajo za doktorat, naj se zavedajo, da to ni služba za osem ur. Hkrati poudarja, da je potrebno izboljšati predvsem plačne razmere doktorskih kandidatov, še posebej v luči nedavne inflacije. Kot mnogi, je tudi on mnenja, da je potrebno mednarodno udejstvovanje, da lahko dobre prakse iz tujine preslikamo v Slovenijo.

Matic na večerjo ne bi povabil nikogar slavnega, temveč ljudi, ki mu že dolgo časa stojijo ob strani in s katerimi svoj čas preživlja najraje. Ko je prisiljen, pokaže pevski talent za promocijo ponarodelih slovenskih pesmi, ki ga v vsakdanjem življenju skrbno skriva. Oba se strinjava, da je pomemben nasvet za bodoče doktorske študente, da naj se dobro pozanimajo in predhodno spoznajo svojega mentorja, saj ta izbira najbolj zaznamuje prihodnja štiri leta.

——————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Ianom Mihailovičem o termoelektrotehniki in razvoju senzorjev.

#MetaPHoDcast

Ian je zadnjih nekaj let raziskoval in študiral na ETH-ju v Zürichu. Bil je član raziskovalne skupine za mikro- in nanosisteme na Oddelku za strojni in procesni inženiring. 

Ian je doktorsko raziskovalno pot začel v svetu nanotermoelektričnih generatorjev, a je ob spremljanju področja nanostrukturiranja zaznal, da je tovrstne generatorje izjemno težko praktično izdelati z želenimi lastnostmi. Dobil je zamisel za nov tip mikrotermoelektričnega senzorja s spominom v obliki memristorja. Tovrsten senzor omogoča zaznavo in pomnenje temperaturnih sprememb v okolju brez potrebe po dodatnem viru napajanja iz baterij. 

Iana je, preden ga je potegnilo v elektrotehniko, veselila arhitektura. Z izdelavo in sestavljanjem senzorjev je na neki način povezal obe področji, saj je v samem raziskovalnem delu uresničil tudi svojo željo po ustvarjalnem delu. 

Termoelektrične pomnilne senzorje bi lahko uporabljali tudi v logistiki, na primer pri spremljanju transporta pokvarljive hrane. Nalepke s senzorjem bi lahko zaznale, da je med transportom blago preseglo mejno vrednost pri npr. dvigu temperature. Tovrstno blago bi bilo potrebno zavreči, a nalepke bi bilo vseeno mogoče ponovno uporabiti. 

V drugem delu pogovora o raziskovalnem delu Ian podrobno predstavi pripravo termoelektričnega senzorja z memristorjem. 

Ian je kot dodatno motivacijo pri laboratorijskem delu poslušal zvočne knjige in podkaste. Delo v laboratoriju je lahko zelo repetitivno in kdaj je lažje, če ob delu lahko poslušaš še kakšno pripovedovanje. V zadnjem času je poslušal zvočno knjigo Yuvala Noaha Hararija Sapiens in knjige avtorja znanstvene fantastike Dana Simmonsa. 

Ian je v procesu izvajanja svojega raziskovalnega dela užival v učenju novih stvari. Bodočim doktorskim študentkam in študentom predlaga, naj ne odlagajo dela v laboratoriju ali preizkušanja stvari, ker so negotovi glede izteka poskusov. Prej, kot se jih lotijo, prej bodo vedeli, ali njihove zamisli delujejo ali ne. Ianova strategija je preprosta: “Just do it.” Nadalje spodbuja povezovanje s kolegi in kolegicami s podobnih področij raziskovanja, pa naj bo to na prijateljski ravni ali v bolj strokovnem smislu. Največ jih je spoznal v skupnih laboratorijih ali na znanstvenih posvetih. Zadnji nasvet pa je, naj se že od začetka potrudijo ohranjati dobro razmerje med življenjem in delom. Nič ni narobe, če že v prvih letih doktorskega študija porabiš ves dopust, ki ti pripada. 

—————————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Erikom Logarjem o znamčenju v Sloveniji.

#MetaPHoDcast

Erik Logar je zaključil magisterij geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, tam se je vpisal tudi na doktorski študij. Kot mladi raziskovalec pa je zaposlen na ZRC-SAZU. Tekom študija je raziskovalno prakso opravil v Nemčiji, nato pa je nekaj časa učil na osnovni in srednji šoli. Pravi, da ga poučevanje in delo z mladino veseli, čeprav ga zanima tudi znanost.

Že od začetka svojega raziskovanja se posveča podeželju, kjer se mu zdi, da je prisotnih veliko problemov, npr. demografska ogroženost, slabša poslovna klima, slabša dostopnost, slaba infrastruktura. Pravi, da je to pomembno, saj smo Slovenci bolj podeželski narod, ker nas večina živi izven mest. Potem se je ukvarjal še z lokalno skupnostjo in individualizmom, kjer je primerjal tri slovenske vasi s tremi nemškimi. Ugotovil je, da so prisotne kar velike razlike, kar pripisuje tudi industrializaciji nemških vasi, zaradi tega pa je individualizem tam bolj izrazit.

Zdaj se ukvarja z razvojem podeželja z mehanizmom, ki se mu reče znamčenje oz. »branding«. Znamčenje radi povezujemo z ekonomisti in marketingom, vendar se v zadnjem času (namesto za oglaševanje čokolade in kave) uporablja za oglaševanje različnih območij. Najstarejša takšna znamka pri nas je »babica Jerca in dedek Jaka«, ki se je preimenovala v »babica in dedek«. Z njo tržijo izdelke s škofjeloških kmetij. Pri nas je takih znamk že kar nekaj, kar pomeni, da jih je potrebno evidentirati, kar je Erik naredil tekom doktorata. Za znamke je naredil tudi kartografsko podlago, z veliko intervjuji in anketami pa je preveril tudi, kako učinkovite znamke sploh so. Misli, da bo to uporabno predvsem za institucije, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja, da bodo imele priporočila, kako se s temi znamkami sploh upravlja.

Erik za kvalitativno analizo podatkov priporoča uporabo programa Atlas.ti, v branje pa nam priporoča knjigo Žitkovske boginje Katerine Tučkove. Kot že nekaj sogovornikov pred njim, tudi Erik izpostavi problematiko mladih raziskovalcev pri nas. Stres obvladuje s tekom v naravi, pohvali pa tudi svoje sodelavce, za katere pravi, da so skupnosti in mu dajo veliko energije in samozavesti. Bodočemu doktorandu predlaga, da v prvem letu naredi res dober pregled literature, kar je dobra osnova za dobro delo.

——————

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

S Špelo Lovšin o alternativnem reševanju pravnih sporov in o tem, kako se z upravnim pravom nezavedno srečujemo v vsakdanjem življenju.

#MetaPHoDcast

Nika Žibrat se je pogovarjala s Špelo Lovšin, doktorandko na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Špela raziskuje področje upravnega prava, natančneje alternativnega reševanja sporov v upravnih zadevah. Državljani se z upravnimi postopki srečujemo v svojem vsakdanjiku, saj vse, kar urejamo preko upravnih enot, kot tudi razne štipendije, subvencije in inšpekcijski postopki, spadajo pod področje upravnega prava. Alternativno reševanje sporov zajema mehanizme reševanja sporov, ki nadomeščajo odločanje v postopku pred sodiščem. Kot pravi Špela, je področje alternativnega reševanja sporov v upravnih zadevah v Sloveniji v povojih. Želela bi si, da njeno raziskovanje pripomore k lažjemu reševanju upravnih zadev in posledično olajšalo in pospešilo njihovo obravnavo ter zmanjšalo pritisk na sodišča, končne odločitve pa bi bile tudi sprejemljivejše za stranke.

Špela pri svojem delu pogosto uporablja diktafon, ki ga nosi s seboj povsod. Zase pravi, da ji švigajo misli in ko se ji utrne ideja, si jo tako zabeleži. Rada spremlja Reddit in priporoča subreddite PhD Productivity in PhD Stress na temo doktorskega študija, kjer najde ideje za organizacijo svojega dela in pa PhD Stress, kjer najde tolažbo na dni, ko ne gre vse po načrtih. Za sprostitev pa spremlja tudi Movie details in Suggest me a book. Na večerjo bi povabila Harukija Murakamija.

Nasvet, ki bi ga dala bodočim doktorskim študentom je, naj se čim več mednarodno udejstvujejo, oziroma po domače: networking je podcenjen. Ker moramo doktorski študentje predelati ogromne količine literature, Špela poudarja pomen delanja zapiskov in organiziranega »to-do« seznama. Pomembno je tudi, da lahko svoja mnenja/dileme/vprašanja predebatiraš s kolegi iz stroke, kar pogosto prinese svežo perspektivo in lažje nadaljevanje raziskovanja.

——————-

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Z Matejem Senegačnikom o laserski obdelavi kovin in kavitaciji.

#MetaPHoDcast

Matej Senegačnik je zaključil magisterij strojništva na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Na njegovo karierno pot je gotovo vplival tudi njegov oče, ki je profesor na isti fakulteti. Pravi pa, da ga že od malega veselijo bolj tehnološke stvari, rad je popravljal kolesa in modelaril. Potem se je vpisal še na doktorski študij, kjer se ukvarja z lasersko obdelavo kovin, med drugim pa tudi z lasersko povzročeno kavitacijo študirajo medicinske pojave. Matej razloži, da je kavitacija pojav, ko se mehurček skrči sam vase, ob tem pa v tekočini odda udarni val. Tak mehanizem poškoduje tudi propelerje na motornih čolnih. V medicini pa taki mehurčki nastanejo pri laserskih posegih na očeh.

Laserska obdelava kovin je v medicini lahko uporabna tudi zaradi strukturiranja kovinske površine. To pomeni, da z laserjem lahko povečaš hrapavost površine ali ustvariš mikrokanale. Na takšno površino se potem celice lažje primejo, kar pomeni, da se kovinski vsadek lažje vraste v tkivo. Matej našteje še kar nekaj drugih možnosti uporabe, npr. za spremembo barve kovinske površine ali pa za spremembo vrelnih lastnosti kovine, kar je lahko uporabno tudi pri ohlajanju mobilnih telefonov.

Pri delu si pomaga predvsem tako, da zjutraj opravi za možgane naporna opravila, nato pa se loti enostavnejših nalog. Predlaga, da doktorski študenti uporabljajo programe za vodenje in upravljanje referenc, sam uporablja Endnote. Načne tudi aktualno temo o mladih raziskovalcih. Mateju se zdi, da bi bilo potrebno zmanjšati število mest za mlade raziskovalce, tem pa bi bilo potrebno dvigniti plače. Pove, da so imeli problem pri zaposlitvi novega mladega raziskovalca, saj se ni nihče prijavil. Kot »highlight« doktorskega študija predstavi sodelovanje z Japonci, kjer se je naučil samostojnosti in dobil občutek za vodenje. Stres sprošča s popravljanjem svojih malo starejših avtomobilov. Bodočemu doktorandu oz. doktorandki pa predlaga, da naj se aktivno udeležujejo konferenc.

—————–

Meta PHoDcast so pogovori z mladimi raziskovalci in raziskovalkami o življenju, vesolju in sploh vsem. Gostitelji in gostje smo znanstveniki in znanstvenice z različnih področij znanosti. Večinoma gre za doktorske študente in študentke pred zaključkom doktorata, občasno pa so naši sogovorniki tudi podoktorski raziskovalci in raziskovalke v tujini. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.