Metamorfoza

Tokrat manipuliramo s pajki, žvižgamo z akacijami, vrtamo rove s školjkami in zavajamo s kresničkami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo zelo zanimivo raziskavo, v kateri avtorji predstavijo fascinantno zgodbo med plenilci, pajki, in plenom, kresničkami. V tem sistemu plen-plenilec pajki manipilirajo svetlobni signal kresničk na način, da privabijo več plena, to je novih kresničk.

Kdo to tam poje? Danes se oglaša akacija žvižgajoči trn, ki je znana po svoji simbiozi z določenimim ravljami. Te živijo v precej odebeljenih šiškah, v katere vstopijo skozi luknjice. Ko veter piha preko teh naluknjanih šišk, nastane žvižgajoč zvok.

Vaški posebnež: Prvi posebnež tokrat je zlovešči ladijski črv. To v resnici ni črv, ampak malce nenavadna školjka. Pa tudi zlovešč v ni, razen seveda za ljudi, ki jim naluknja pomole, ladje in podobne lesene konstrukcije. Drugi posebnež je vrsta kresničke, katerih ličinke so specializirane na življenje v termitnjakih, kjer s svetlobnimi signali lovijo žuželke.

ZUNANJE POVEZAVE

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat skačemo, grizemo in strašimo s pajki. Ali pač?

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokrat gre za skupno oddajo s podkastom Metin čaj, kjer je naš in vaš Matjaž Gregorič gostoval kot strokovnjak pajkoslovec. Z gostiteljema je razbijal najbolj trdovratne mite in (ne)resnice o pajkih. Ali res pogoltnemo osem pajkov na leto? So pajki nevarni in agresivni, ali pa so v resnici bolj sramežljivi, kot mislimo? Pogosto mediji senzacionalistično poročajo o pajkih kot nevarnih bitjih, a resnica je precej drugačna. Odgovorimo tudi na vprašanje, ali pajki pozimi res iščejo toploto v naših domovih. Pripravite se na zabavno in poučno epizodo – brez strahu, pajki ne grizejo mikrofonov!

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat prebavljamo z glivami, gremo na začetke z LUCA, navigiramo s komarji, stopamo z dinozavri in skačemo s skakači.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Kisloljubna gliva v rosikovkah spodbuja prebavo

Znanstveni članek

Raziskava 2: Kdaj se je začelo življenje na planetu?

Poljudni članek

Raziskava 3: Komarji navigirajo tudi s pomočjo infrardečega sevanja

Poljudni članek

Raziskava 4: Ujemajoče donozavrske stopinje na kontinentih

Poljudni članek

Raziskava 5: Žuželke skakači so prvaki s telesni rotaciji

Poljudni članek

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat pijemo mleko s sleporili, s črmlji rešujemo probleme in se zoperstavimo poplavam, si oskrbimo rane z orangutani in smo debeli s kruhovci.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Sleporil proizvaja »mleko«

Poljudni članek

Raziskava 2: Čmrlje matice preživijo poplavo

Poljudni članek

Raziskava 3: Čmrlji koordinirano sodelujejo pri zahtevnih nalogah

Poljudni članek

Raziskava 4: Samozdravljenje pri orangutanu

Poljudni članek

Raziskava 5: Madagaskar je dom dreves kruhovcev

Poljudni članek

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat smo inovativni s čmrlji, ne dihamo s paraziti in smo glasni ter skrivnostni z ribami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo, v kateri poročajo o gestikulaciji pri ptičih. Gestikulacija v pravem pomenu besede je bila zaenkrat znana samo iz sveta primatov.

Ali ste vedeli, da so komarji in rastline mesojedke včasih v simbiozi? Ali bolje rečeno, v mutualističnem odnosu. Komarji živijo v vrčkih mesojedih rastlin vrčkovk, njihova prisotnost pa koristi tudi rastlinam.

Vaški posebneži: Prvi posebnež tokrat je čebelji kolibri, najmanjši ptič na svetu in tudi najmanjši dinozaver, ki so ga kadarkoli našli. Niso samo majhni, so tudi izredno lepi in še super uspešni opraševalci. Drugi posebnež je pikajoče drevo ali gimpi gimpi. To je v resnici precej velika kopriva, ki je tudi, primerno velikosti, zelo strupena. Ne se je dotikati, tudi takrat ne, ko je že mrtva!

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat smo inovativni s čmrlji, ne dihamo s paraziti in smo glasni ter skrivnostni z ribami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat so v prvi vrsti spet brihtni čmrlji. Iz preteklih raziskav že vemo, da so čmrlji sposobni socialnega učenja, tokrat pa predstavimo raziskavo, v kateri so pokazali, da so skupinsko sposobni priti do inovacij, ki so tako kompleksne, da jih en sam osebek ne more »izumiti«. Prav ta tip inovacij je tisto, kar nas ljudi dela tako zelo posebne.

Ali ste vedeli, da nimajo vse živali dihal? Na kratko povemo, kako živali dihajo, in malo več o tem, da nekateri pa sploh ne dihajo. Ali pač?

Vaški posebneži: Tokrat predstavimo dve posebni vrsti rib. Prva je ena najmanjših rib sploh, s prozornim telesom in zato zanimiv model v znanstvenem raziskovanju. Hkrati velja za vretenčarja z najmanjšimi možgani in za najglasnejšo ribo. Druga je vrsta škarpen, kakadujska čeloplavutarica ali kakadujska osariba, ki izgleda kot premikajoči se odpadli list.

ZUNANJE POVEZAVE

Slike ribjega parazita Henneguya zschokkei

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat se zombificiramo z rastlinami, podpiskujemo z delfini in smo gigantski s človečnjaki in pticami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Rojasova štamprlica, prva znana rastlina, ki ima zombi liste. Tega izraza si sploh nismo izmislili mi, ampak so liste tako poimenovali raziskovalci. Gre za prvo rastlino torej, pri kateri listi odmrejo, ampak potem še opravljajo funkcijo korenin.

Kdo to tam poje: Predvajan zvok je oglašanje delfina velike pliskavke, ki živi tudi pri nas. Gre za značilen zvok, ki pripada določenemu osebku – poimenujemo ga »podpisk« – ki je priročen za ugotavljanje specifik oglašanja. Raziskovalci so ugotovili, da imajo delfini otroško govorico, podobno kot si to predstavljate pri ljudeh.

Vaški posebnež: Začnemo z drevesom, ki ima zaradi svojih nenavadnih lastnosti več imen, npr. »drevo opica ne plezaj«, »dinamitno drevo« in »drevo pivnik«. Drugi posebnež je največji primat, ki je kadarkoli živel, tretji pa največji ptič, ki je kadarkoli letel.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat smo invazivni z mravljami, iznajdljivi z mušicami, preračunljivi z vrečarji, strupeni z bljuvalnim oreškom in na varnem z žabami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo dve nedavni raziskavi. V prvi so pokazali, kako neka invazivna vrsta mravlje vpliva na prehransko mrežo tako, da spremeni dieto afriških levov. V drugi pa predstavimo raziskavo o odnosu med mesojedo rastlino in mušico-opraševalcem, ki je sicer plen teh rastlin. Zanimivo je, da ta mušica svojega plenilca lahko izrabi tudi kot valilnico.

Ali ste vedeli …, da nekateri vrečarji plenilcem žrtvujejo mladiče? Gre za simpatične avstralske živali, ki pa imajo ljudem na videz čudaško strategijo bega ped plenilci: žrtvovanje mladiča.

Vaški posebneži: Tokrat predstavimo dva, malce posebna organizma. Prvi je strihninsko drevo ali po slovensko tudi bljuvalni orešek. Kot nakazuje ime, gre za drevo s precej strupenimi sadeži. Drugi je majhna južnoameriška žaba, ki živi s ptičjim pajkom. Manj znano je, zakaj in kako.

ZUNANJE POVEZAVE

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Pripravili smo spisek 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

V tokratni posebni oddaji smo pripravili seznam 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2023. Nanj so se uvrstili naslednji opisi.

1) Ogromna globokomorska vetrnica: Telmatactis profundigigantica

Izumi & Higashiji 2023, Species diversity: 99-106.

Morska vetrnica iz rodu Telmatactis, ki je pogost po večini morij sveta, tudi v Mediteranu. Večinoma so bolj majhne, omejene na plitve vode, ta pa je ogromna in globokomorska. Zraven svoje ogromne velikosti ima še močen strup.

2) Plodna morska zvezda: Paralophaster ferax

Mah 2023, Zootaxa 5310: 1-88.

Avtor v članku opiše 11 vrst morskih vetrnic, med katerimi je tudi plodna morska zvezda. Ta živi 4000 m globoko v morju Antarktike in je komaj druga znana vrsta, ki vali mladiče v telesni votlini.

3) Antarktične morske lilije: Promachocrinus spp.

McLaughlin in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 498-527.

Leta 1879 je bila opisana prosto plavajoča morska lilija Promachocrinus kerguelensis, znana po tem, da naseljuje vsa antarktična morja. V tem članku avtorji pokažejo, da to ni samo ena, ampak kar 8 vrst ozko sorodnih morskih lilij – tako opišejo dodatnih 7 vrst.

4) Koopov želodov črv: Yoda demiankoopi

Holland in sod. 2023, Invertebrate biology 141: e12379.

Ta črevoškrgar pripada družini, ki so jo opisali komaj 2005, ko so začeli bolj nabirati te globokomorske črve s podmornicami. Posebna je po hermafroditizmu, ekstremno velikih ustnicah z migetalkami in prebavilih, ki nakazujejo občasno, a dolgotrajno prehranjevanje.

5) Yashmarina vroča postranica: Hyalella yashmara

Tomikawa in sod. 2023, Invertebrate Systematics 37: 254-270.

Ta vrsta postranice živi v termalnih vrelcih Peruja. Glede na terenska in laboratorijska opažanja prenese temperaturo do 52oC, kar pomeni, da živi v najtoplejšem habitatu med vsemi postranicami.

6) Paiwanski rokodelec: Idioctis parilarilao

Yu in sod. 2023, Journal of Arachnology 51: 238-248.

Gre za pajka zaklopničarja, ki živi v obmorskem pasu na jugu Tajvana. Vrsta je posebna po tem, da živi v pasu bibavice, kar je za pajke izjemno redko. Njegov najbližji sorodnik živi na 3000 km oddaljenem Božičnem otoku.

7) Carrijov termitohlinec: Austrospirachtha carrijoi

Zilberman in Pires-Silva 2023, Zootaxa 5336: 424-432.

To je hrošč kratkokrilec, ki se pretvarja, da je termit. V rodu Austrospirachtha je bila do sedaj samo ena vrsta, znana po dveh muzejskih osebkih, zdaj pa imamo še drugo.

8) Brodniki: Nautilus spp.

Barord in sod. 2023, ZooKeys 1143: 51-69.

Brodniki (Nautilus) so stara in karizmatična veja glavonožcev. V rodu Nautilus so do sedaj bile 4 vrste, s tem člankom pa dobivamo dodatne 3. So iz voda v okolici Ameriške Samoe, Fidžija in Vanuatuja.

Slika: Nautilus vanuatuensis, foto Frédéric Ducarme via Wikimedia Commons.

9) Indijski jamski krapovec: Neolissochilus pnar

Dahanukar in sod. 2023, Vertebrate Zoology 73: 141-152. https://vertebrate-zoology.arphahub.com/articles.php?id=101011&journal_name=vertebrate-zoology

Gre za največjo jamsko ribo sploh, ki v dolžino zraste do 40 cm. Odkrili so jo že leta 2019 na severu Indije in jo takrat narobe določili. Zdaj ima končno svoje ime.

10) Zlata ščetinogrla žaba: Hyperolius ukaguruensis

Lawson in sod. 2023, PLoS ONE 18: e0277535.

Ta žaba iz Tanzanije je med zelo redkimi žabami, ki nimajo svatbenega oglašanja. Te žabe so dobile ime po ščetinah na grlu in trebuhu, ki jih imajo samci med paritveno sezono.

Nastajanje podkasta v letu 2024 finančno podpira ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

V tej bonus oddaji z gostjo in kaveljčniki rijeva po morskem blatu.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

To je bonus oddaja, dodatek k oddaji 208, kjer smo govorili o odkrivanju in poimenovanju vrst v biologiji. Tokrat je v goste prišla María Herranz iz Španije, ki odkriva in opisuje kaveljčnike. Te enigmatične morske nevretenčarje imenujejo tudi blatni zmaji.