Metamorfoza

Tokrat skačemo s klopi, smo ogromni s kiti, pretkani z ribami in v tolpah z vidrami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo, ki je vsaj pri nas vzbudila vzklik »Ja, seveda, kako tega nismo vedeli že veliko prej!« V tej raziskavi so pokazali, da klopi, čeprav sami nimajo skakalnih nog, na svoje gostitelje vendarle lahko skačejo. V ta namen izkoriščajo razliko v električnem potencialu, ki nastane med živaljo in okoliškim rastlinjem.

Ali ste vedeli, katera je največja žival, ki je kadarkoli obstajala? Odgovor se ponuja sam po sebi in ga večinoma poznamo – to je seveda sinji kit. Pa je to res? Raziskovalci so namreč odkrili novo vrsto kita, ki je v okolici današnjega Peruja plavala pred skoraj 40imi milijoni let in je kandidat za najmasivnejšo žival, ki je kadarkoli živela.

Kdo to tam poje: Predstavimo konfuzne zvoke iz prejšnje oddaje. Gre za tolpe vider, ki se spopadajo za teritorij.

Vaški posebneži: Tokrat so to ribe blenice, med katerimi se nekatere ponašajo s strupom in ostrimi zobmi. Kakor male vodne kače. Nekatere druge jih oponašajo, čeprav niso strupene. Spet tretje imajo namesto strupenih zob po telesu špičaste konice.

ZUNANJE POVEZAVE

Video posnetki skakanja klopov

Tokrat dišimo s čebelami, oprašujemo z žabami, pijemo vodo iz kaktusov in smo počasni z osami in morskimi kravami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Začnemo z raziskavo o vrsti divjih čebel, pri kateri se samci parfumirajo. Prav ste prebrali, aktivno nabirajo dišave in jih tudi aktivno raznašajo ob pravem času. V raziskavi so testirali hipotezi, da to služi »prepričevanju« samic.

Nadaljujemo z raziskavo o nenavadni žabi, ki je edina na svetu, ki ni žužkojeda, temveč sadjejeda. Izkaže se, da ta žaba ni samo edina znana veganska žaba na svetu, temveč tudi oprašuje rastline in raznaša njihova semena.

Ali ste vedeli, da v puščavi ne moremo preživeti s pitjem vode iz kaktusa? No, skoraj nikoli. Če se znajdete v puščavi brez vode, a z mačeto v roki, so vaše možnosti še vedno izredno nizke.

Vaški posebneži: Danes sta to dva, posebne ose in morske krave. Pri osjem posebnežu gre za ose samotarke, ki, kot se zanje to spodobi, napadajo in paralizirajo druge členonožce, da so tako sveža hrana za njihove ličinke. Vendar to še ni vse – pri teh osah samice sploh nimajo kril, na njihov edini plen pa jih prinese kar samec. Morske krave so precej drugačni posebneži. So velike, počasne in simpatične prebivalke plitvih morij, ki se pasejo na obrežni vegetaciji.

Tokrat plenimo s pajki, skačemo z glistami, se oglašamo in srkamo z rastlinami in špricamo s školjkami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Začnemo z raziskavo evropskih pajkov cvetnih okrogljičarjev, ki so invazivni v ZDA. Tam so pokvarili raziskavo na spečih samotarskih čebelah in osah. Raziskovalci so nepričakovano odkrili, da domače žuželke med nočnim počitkom nimajo obrambe pred temi evropskimi plenilci.

Nadaljujemo s fascinantnim odkritjem o glistah, ki so znani paraziti žuželk. Ne samo, da so te gliste fascinantne po tem, da skačejo na žuželke, zdaj so odkrili, da si pri iskanju »pomagajo« tudi z elektrostatičnim nabojem svojih žrtev.

Novice zaokrožimo z novo raziskavo odziva na stres pri rastlinah. Raziskovalci so ugotovili, da rastline ob stresu proizvajajo slišen zvok, katerega morebitna funkcija pa je zaenkrat še neznana.

Ali ste vedeli, koliko energije potrebujejo rastline za prenos »soka«? Predstavljajte si visoka drevesa, ki morajo za normalno življenje prenašati vodo, obogateno s hranili, od korenin vse do najvišjih listov. Tega ne počnejo tako kot živali, ki imajo za to posebno mišico – srce. In koliko energije porabijo za takšno srkanje? Presenetljivo malo!

Vaški posebneži: Tokrat samo eden in to je največja školjka, ki se zagrebe v podlago. Je falične oblike, za različne namene pa jo izrabljamo tudi ljudje.

ZUNANJE POVEZAVE

Pajki, ki plenijo speče žuželke: slikovni material in avtorjev opis

Skakajoče gliste, ki se »prilepijo« na žuželke

Največja školjka, ki se zakopava

Tokrat z živalmi uporabljamo orodje in se pomerimo v znanju o ostvarjih.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

V jubilejni 200. oddaji nismo izbrali običajnih kategorij. Namesto tega v prvi polovici oddaje predstavimo orodje pri živalih – najprej, kaj ljudje sploh smatramo kot orodje, potem pa vsak od sodelujočih predstavi enega do dva primera. Ti segajo od vidre, ptičev in krokodilov, vse do hobotnic, pajkov in čričkov. V drugi polovici oddaje predstavimo res nenavadne organizme – ostvarje. To storimo skozi vedno zanimiv in zabaven kviz. Sodelujte tudi vi!

ZUNANJE POVEZAVE

Vidre uporabljajo kamne kot terilnice rakov in školjk

Tokrat se hranimo z virusi, s komarji lovimo komarje, prdimo s prašnicami, smo črrni z rajsko ptico in pretkani z muhicami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo o tem, da so lahko za nekatere organizme hrana tudi virusi. Majhni delci, za katere ne vemo niti, ali bi jih smatrali za žive, pa so vendarle tudi hrana.

Ali ste vedeli, da so ličinke komarjev včasih tudi dih jemajoči plenilci? Nekateri so plenilci drugih komarjev. Gre za prave viteške komarje, torej, čast in slava jim!

Vaški posebneži: Tokrat rubriko začnemo z glivami prašnicami. Verjetno smo prav vsi kot otroci spoznali hecne glive, ki »prdijo« nek siv ali rjav prah. Kaj pa to res so, izveste v tej oddaji.

Nadaljujemo z veličastno rajska ptico. Rajske ptice so sicer znane po svojih izjemno zanimivih dvoritvenih plesih, ta vrsta pa je poleg tega še posebno obarvana. Oziroma, neobarvana. Ta ptica je najbolj črno obarvana žival med vsemi črnimi živalmi.

Zadnji posebnež v tej epizodi pa je muha z znanstvenim imenom Tecophora atra. Ta vrsta je evropski predstavnik zanimive skupine majhnih muh, ki oponašajo ose in čebele, njihove ličinke so pa notranji paraziti teh istih strupenih žuželk.

ZUNANJE POVEZAVE

Video: Ličinka komarja lovi tako, da iztegne svojo glavo

Video: Rajske ptice plešejo

Video: Rajske ptice plešejo – najbolj črna rajska ptica

Tokrat se z dinozavri soočimo z meteoritom, plenimo v mikrosvetu, lepo pojemo z rjavo mišjo, se zvijamo z bori, z ribami pa negodujemo nad lovci.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo o času po udarcu TISTEGA meteorita, ki je povzročil množično izumiranje na planetu. Lotijo se vprašanja ali so bili takrat dinozavri res že v zatonu in kako to, da so se s spremembami nekatere skupine spoprijele bolje kot druge.

Ali ste vedeli, katere živali spadajo v skupino Provora? Ni panike, tudi mi do te oddaje nismo! Gre za povsem novo odkritje iz sveta mikrobov. Raziskovalci so opisali novo skupino organizmov na ravni kraljestva, ki vsebuje mikrobe, med katerimi so sami krovni plenilci svojih mikrosvetov.

Kdo to tam poje: Pozor kvarniki! Tokrat poje Alstonova rjava miš, ki bi ji lahko rekli tudi pojoča miš. Zanimiva žival z zanimivim načinom oglašanja.

Vaški posebneži: Prvi posebnež danes je ameriški obalni bor oz. zviti bor. Posebnež iz severne Amerike, ki ima dva tipa storžev in je ljubitelj požarov. Drugi posebnež je zelo velika in čudno dolgoživa riba bivolja velikoustnica. V ZDA jih lovijo z loki in tudi zato jih kmalu ne bo več.

ZUNANJE POVEZAVE

Nekaj slik skupine Provora

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat z mravljami proizvajamo »mleko« in se preštevamo, z osami preganjamo plenilce in smo brezoblični z orjaškim penisom.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Najprej predstavimo novo raziskavo o presenetljivo prelomno ugotovitvijo iz življenja mravelj v splošnem. Bube namreč proizvajajo tekočino, malce senzacionalistično imenovano kar »mleko«, s katerim se krmijo ostale mravlje, vključno z ličinkami. Za tem predstavimo raziskavo o samcih os, ki nimajo žela. Vseeno se branijo pred plenilci, to pa počnejo kar s svojimi ščetinastimi penisi.

Ali ste vedeli, da so mravlje najbolj številčne žuželke? In koliko jih je na planetu? Pred desetletji sta njihovo številčnost čez palec ocenila znana mirmekologa, zdaj pa imamo bolj strukturirano oceno. Vam številke s 15 in več ničlami sploh kaj povedo?

Vaški posebneži: Današnji vaški posebnež »sliši« na ime orjaški brezoblični penis. Pa sploh ne gre za žival, ampak za sorodnika rastlin, ki so pogoste okrasne rastline naših stanovanj.

ZUNANJE POVEZAVE

Orjaški brezoblični penis, Amorphophallus titanum – Wikipedia z nazornimi fotografijami vseh stopenj rastline.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Pripravili smo spisek 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2022.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

1. Veličastni žvepleni biser: Thiomargarita magnifica

Volland in sod. 2022. Science 6600: 1453-1458

Bakterije so običajno velike 1-5 µm, te pa so dolge kar do 2 cm. Orjaške bakterije! Nabrali so jih v Karibih, v razpadajočem listju rdeče mangrove. Čeprav so jih nabrali že leta 2009, so dolgo mislili, da gre za glive. Ime so dobile po žveplenih granulah v njihovem telesu, ki so raziskovalce spominjali na bisere.

2. Rumena brazilska češnja: Eugenia paranapanemensis

Valdemarin in sod. 2022. Systematic Botany 47: 498-505.

Gre za drevo brazilsko češnjo iz fragmentov gozda Mata Atântica v Braziliji. Sorodne brazilske, surinamske in kajenske češnje so grmi ali manjša drevesa, to pa je veliko do 27 metrov. Ta drevesa in grmi imajo užitne plodove (lokalno »pitanga«). Žalostno pri opisu nove vrste je, da so kljub trudu locirali le tri drevesa. Nova vrsta je torej morda tik pred izumrtjem.

3. Plašna vrčkovka: Nepenthes pudica

Dančák in sod. 2022. Phytokeys 201: 77-97.

Gre za mesojedo rastlino vrčkovko – to so tiste rastline, ki v vodnate vrčke lovijo žuželke. To je prva mesojeda rastlina sploh, ki ima podzemne pasti. Te so funkcionalne, glavni plen so mravlje.

4. Bolivijska vodna lilija: Victoria boliviana

Smith in sod. 2022. Frontiers in plant science 13: 883151.

Gre za tretjo vrsto rodu Victoria, kamor spadajo lokvanjevke z največjimi listi na svetu. Čeprav so rastline, ki danes pripadajo novi vrsti, znane že vsaj od leta 1845, vse do 2022 niso vedeli, da gre res za novo vrsto. Bolivijska vodna lilija je zdaj formalno lokvanjevka z največjimi plavajočimi listi na svetu.

5. Reynoldsova kronska meduza: Atolla reynoldsi

Matsumoto in sod. 2022. Animals 12: 742.

Gre za globokomorsko meduzo iz rodu z le nekaj vrstami. Nenavadna je po odsotnosti t. i. vlečnih lovk, ki jih imajo druge vrste. Hkrati svoje kratke lovke, ki jih je več kot pri sorodnikih, nenavadno kodra.

6. Ploskavec oni: Amphiscolops oni

Asai in sod. 2022. Zoological Science 39: 147-156.

Ploskavci so majhni (ponavadi pod 2 mm), vodni (brakični ali morski), predvsem pa preprosti organizmi, ki nimajo niti pravega prebavila. Nova vrsta je velika 3 mm in ni tako enostavna. Na hrbtu ima enega ali več izrastkov z bički in aktivno lovi, česar pri drugih ploskavcih ne poznamo.

7. Gidorhov mnogoščetinec: Ramisyllis kingghidorahi

Aguado Molina in sod. 2022. Organisms Diversity & Evolution 22:  377–405.

Med več kot 22000 opisanimi vrstami kolobarnikov, sta do sedaj bili znani samo dve z razvejanim telesom. Ta je tretja takšna. Nova vrsta iz Z obale Japonske živi v spužvah, kjer je njeno razvejano telo razprostrto po labirintu podobnih kanalih spužvinega telesa.

8. Zlatolasa spužvarka: Lamarckdromia beagle

McLay in Hosie 2022. Zootaxa 5129(3):301-355.

Gre za komaj tretjo vrsto rakovic spužvark iz tega rodu. Te rakovice na hrbtu prenašajo spužvo, v katero po meri izrežejo luknjo. Nova vrsta ima po telesu goste, zlate dlačice.

9. Kitajski orjaški močerad: Andrias jiangxiensis

Chai in sod. 2022. Zoological Research 43: 469-480.

O orjaških kitajskih močeradih smo že govorili. Pred leti so odkrili, da gre za vsaj dve vrsti, tokrat pa so opisali tretjo. Osebki te vrste pripadajo zelo majhni populaciji, ki je hkrati edina genetsko čista vrsta orjaških kitajskih močeradov.

10. Beli uakari: Cacajao amuna

Silva in sod. 2022. Molecular phylogenetics and evolution 173: 107509.

Opice uakari so majhne opice iz J Amerike. So slabo poznane, do zdaj pa je veljalo, da gre za eno vrsto s štirimi podvrstami. Zdaj pa so s temeljito genetsko analizo odkrili, da so dosedanje podvrste v resnici ločene vrste, hkrati pa so opisali še peto vrsto.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat skačemo s skakči (žuželkami), s koruzo fiskiramo dušik, z žabo pa smo kislinoljubni.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novico o prvi temeljiti raziskavi skakanja pri žuželkah skakačih. Ti so med najpogostejšimi žuželkami in znani kot dobri skakači. Do zdaj so njihovi skoki veljali za nenadzorovane, resnica pa je ravno obratna!

Ali ste vedeli, da so nekatere rastline sposobne fiksacije dušika? Gre za koruzo, ki v resnici sicer prav zares tega ni zmožna, ampak poskrbi, da je tega zmožna s pomočjo bakterij.

Kdo to tam poje: Kvarnik! Ta zvok pripada žabi, ki je hkrati vaški posebnež. Posebna ni samo po tem, da se paglavci razvijejo že v mami, ampak tudi po tem, da živijo v oz. ob vrčkih mesojedih rastlin vrčkovk.

ZUNANJE POVEZAVE

High-speed posnetki skakanja in stabilizacije skokov pri žuželkah skakačih (trije videi na koncu »Supplementary materials«).

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat se igramo s čmrlji, si merimo lobanje z lenivci in gremo v jame z drobnovratnikom.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Predstavimo nov članek, ki ponuja podporo za to, da se čmrlji igrajo. Igrajo? Mar ni to vretenčarska lastnost? Očitno ne, zato pa je zanimivo!

Ali ste vedeli, da je imela Alenka domačo nalogo? Oz. da so imeli izumrli orjaški lenivci zanimive lobanje? V bistvu ugotovimo, da ne vemo prav dosti – obstaja nekaj hipotez, malo pa tudi špekuliramo.

Vaški posebnež tokrat je naš znameniti hrošč drobnovratnik. To je prva znanstveno opisana jamska žival in to prav iz naših jam.

ZUNANJE POVEZAVE

Video čmrljev, ki se igrajo s kroglicami. 

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.