Metamorfoza

Tokrat s ptiči ležemo jajca, oprašujemo tropske fige in se prelevimo v mravlje vampirje.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat med novicami izvemo, zakaj so ptičja jajca takšne oblike, kot so. Ali uganete, zakaj imajo nekateri ptiči okrogla, drugi pa podolgovata jajca?

Ali ste vedeli …, da tropske fige predstavljajo oaze hranil. Ja, beseda teče o figah in njihovem partnerstvu s prav majčkenimi osicami.

Vaški posebneži: Tokrat je prvi vaški posebnež drevo, ki mu ljubkovalno pravijo “lovilec ptičev”. Ptiči se verjetno ne strinjajo, da je na tem drevesu karkoli ljubkega. Drugi vaški posebnež so mravlje, ki imajo zaradi svojega vedenja prav tako zgovorno ime – “drakula mravlje” ali “vampirske mravlje”.

ZUNANJE POVEZAVE

Novo sorodstveno drevo slonov

Planet Earth II o drevesu “lovilec ptičev”

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se ovohavamo s surikatami, zobamo borovnice in rastemo s faličnimi gobami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat je obširneje razložena novica o tolpah surikat in kako se posamezniki iz tolp med seboj prepoznajo. Spoiler, tipičen vonj predstavniku tolpe dajo bakterije iz črevesja.

Ali ste vedeli … en kup reči o borovnicah? Ta rubrika je tokrat kviz o borovnicah, ki je malo za šalo in malo zares.

Vaški posebneži: Vaška posebneža sta tokrat glivi. Ena ima poetično rodovno ime Phallus, drugo ljubkovalno imenujejo “goba mrtvečevi prsti” oz. “večoblična barungla”.

ZUNANJE POVEZAVE

Fosil zobatega ptičjega mladiča iz 98 mio. let starega jantarja

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se potapljamo s kiti in polži, razmišljamo z rastlinskimi možgani, menjujemo spol in navigiramo z eholokacijo.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice

Ali ste vedeli…

Vaški posebneži

ZUNANJE POVEZAVE

Mladinski ceh

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

V jubilejni, 50. oddaji, o plastike lačnih gosenicah, drži flamingov, Coco de mer palmi in še marsičem!

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice

Vaški posebneži

Ali ste vedeli…

ZUNANJE POVEZAVE

Video ptičev, ki skačejo

Umetne zelene gosenice

Nojev penis

Seme palme, ki izgleda kot rit

Opice z modrimi jajci

Obrambni klic piskajoče puščavske žabe

Slastno

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se sprehajamo s sloni in mravljami, se opijamo z bolj ali manj osamljenimi raki in se parazitsko zarinemo v oči rib.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice

Ali ste vedeli…

Vaški posebnež

ZUNANJE POVEZAVE

Video: reševanje ranjene mravlje

Kako izgledajo opiti raki

Prva jamska riba v Evropi

Nova študija o Homo naledi

Metamorfoza 002 o Homo naledi

Živali se zadevajo z marula sadeži

Lemurji se zadevajo s cianidom stonog

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

V drugem delu dvojne oddaje o dinozavrih razložimo, kako so dinozavri izgledali in kako so se obnašali, ne pozabimo niti na vprašanja poslušalcev.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

V drugem delu dvojne oddaje o dinozavrih govorimo o obarvanosti, oglašanju in splošnem obnašanju ter koliko o tem sploh vemo. Presenetljivo malo vemo tudi o razmnoževanju. Prav tako razložimo njihovo toplokrvnost in operjenost, za konec pa odgovorimo še na preostala vprašanja poslušalcev.

SLIKE

ODGOVORI PALEONTOLOGOV

David Norman

The identity of parts of, or isolated bones from, skeletons of long dead animals is always a serious problem. Factors such as individual variation, ontogenetic maturity and sexual dimorphism are complicating factors, and if we do not have samples of animals, so that we know in more detail what these variations are, then we are on shaky ground (metaphorically speaking). So, we need to be cautious about identifying and naming rare fossils.

We need to understand the nature of the geological beds (how the bones came to be where they were found) and what taphonomic factors might have been involved before burial.

All these different factors have to be considered carefully and, in truth, we can never be entirely sure of ‘identity’ unless we have a reasonable sample of comparable material from a number of individuals collected in the same area from the same stratigraphic horizon.

There are undoubted problems created by these confounding factors. I know, for example, that one very early dinosaur-like animal is actually most likely composed of the remains of at least two, quite distinct, animals that have been assembled as if they belonged to a single animal. The recent description of Teleocrater is an example of an animal whose skeleton has been constructed from different collections of bones collected at different times – in this instance we hope that enough is known about these specimens that we can be reasonably sure that they all belonged to the same sort of creature.

This is a problem that palaeontologists are constantly concerned about when they are describing new species, and it cannot really be solved in all instances – unless lots more material can be found that allows us to know in more detail the range of variation that is found in that particular type of animal (and we don’t always have that sort of information).

Sterling Nesbitt

Hi,

Thanks for the email.

It takes careful examination of which skeletal elements are found at the same site/locality and careful comparisons with closely related species. For example, we think that all of the bones of Teleocrater go together because they were all found at the same site, are about the correct size for one individual, and all have the same preservation (color and quality). We can then see if there are any repeats in the skeleton (e.g., two right upper leg bones that are exactly the same) and that can help us understand how many individuals we have at the site. We can then use closely related species to help us ‘fill-in’ the whole of the skeleton that we did not find. Figuring out if you have younger or older individuals is another challenge and for this, we look directly at the morphology or shape of the specimens that we know go to one species. Most of the time, only size is different between differently aged individuals but we make sure that the morphology is almost exactly the same.

There are plenty of mistakes assigning bones to the same species, but this is where new specimens of more complete skeleton really help us. Making and fixing mistakes is the essence of science!

Sterling

ZUNANJE POVEZAVE

Nova študija o perju pri dinozavru Jianianhualong tengi

Vici o malih prednjih nogah Tiranozavrov

Slastno

GLASBA

Royalty Free Music from Bensound.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

V prvem delu dvojne oddaje o dinozavrih razložimo, kaj dinozavri so in kaj niso ter kje in kako se njihova zgodba sploh začne.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokrat smo zagrizli v dinozavre. V prvem delu te dvojne oddaje v uvodu povemo, kaj dinozavri sploh so in kaj niso ter kje in kako se njihova zgodba sploh začne, ob tem predstavimo tudi verjeten izgled njihovih prednikov. Prav tako orišemo raznolikost dinozavrov, od največjega do najmanjšega po telesnih merah, velikosti jajc, številčnosti zob itd.

SLIKE

ZUNANJE POVEZAVE

Slastno

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Krvno maščevanje pri makakih, veliki možgani in kvaliteta partnerja, zakaj čili peče, svetleča žaba in vešča z eksplozivno obrambo!

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Ste bili žrtev nasilja in ste makak? V tem primeru ne odlašajte in se maščujte sorodniku napadalca – pomaga! Zakaj je temu tako, razložimo v prvi novici. Nadaljujemo s predstavitvijo študije, v kateri so prvič eksperimentalno pokazali, da je velikost možganov pomembna pri izbiri partnerja. Gre sicer za velikost možganov pri akvarijskih ribah g(l)upijih, pa vendarle! Za konec rubrike prav na hitro omenimo še dve novici – prva je o sobivanju miši in ljudi, druga pa o koralnih ribah s posebnim strupom.

Ali ste vedeli … kaj daje čiliju pekoč okus? Tokrat boste izvedeli več o kapsicinu in, kakopak, kapsicinskem receptorju. Sliši se bolj učeno, kot je. Gre za to, da nam receptor reče »vroče je«.

Vaški posebneži: Prvi vaški posebnež je svetleča žaba, sploh prva, ki fluorescira in hkrati eden redkih kopenskih vretenčarjev s to sposobnostjo. Drugi vaški posebnež je vešča z eksplozivno obrambo pred plenilci netopirji.

Zunanje povezave

Članek – maščevanje pri makakih

Članek – velikost možganov in izbira partnerja pri gupijih

Sobivanje miši in ljudi že pred 15.000 leti

Ribe s strupom

Svetleča žaba

Vešča z eksplozivno obrambo

Slastno

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat o največjih mesojedcih na svetu, okušanju rastlin ovijalk, obarvanosti pande, gekonu z odpadajočimi luskami in hrošču, ki grize mravlje v rit.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V prvi novici govorimo o študiji, v kateri so prvič resneje ocenili maso vseh pajkov na planetu. Še bolj zanimivo, ocenili so tudi maso plena, ki ga požrejo v enem letu. Ste vedeli, da je tega mesa več, kot ga letno pojemo ljudje? V drugi novici razložimo novo študijo o ovijalkah iz družine trt, ki kvaliteto svoje podlage preprosto okušajo. Za konec na hitro povzamemo bistvo dveh zanimivih novic, o katerih ni bilo časa podrobneje razpravljati, a jih velja vsaj omeniti.

Ali ste vedeli: Tokrat v tej rubriki Lovro, naš izvedenec za črno belo obarvanost razloži, zakaj so pande obarvane, kot so. Namig? Kompromis razlogov. Če verjamete podatkom, Lovro dvomi.

Vaški posebneži: Tokratna vaška posebneža sta letos opisani vrsti, ki se hkrati nahajata na Metamorfozinem spisku »naj novih opisov 2017«. Prvi je gekon, ki v obrambi pred plenilci odvrže skoraj celotno kožo z ogromnimi luskami. Drugi posebnež je miniaturen hrošč, ki grize mravlje v rit. Tako je, grize mravlje v rit!

Zunanje povezave

Globalno plenjenje pajkov – članek

Ovijanje in odvijanje trte

Ribe se premikajo na kopno

Odpornost tardigradov na izsuševanje

Gekon z velikimi mavričnimi luskami

Mavrična ribica

Hrošči se šlepajo na mravljah

Slastno

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

V tej posebni oddaji se pogovarjamo z dr. Špelo Gorički, prvo avtorico odmevnega članka o iskanju človeške ribice z uporabo okoljske DNA.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokratna oddaja je posebna in nenačrtovana. Samo dan po izidu odmevnega članka v Scientific Reports (Nature Publishing Group), smo se pogovarjali s prvo avtorico dr. Špelo Gorički, strokovnjakinjo za sistematiko in molekularno genetiko človeških ribic.

Špela nam podrobno razloži, kaj sploh je okoljska DNA, kako je uporabna v raziskavah jamskih habitatov in kakšna zanimiva odkritja prinaša nova študija. Študijo so z veliko truda in dobre volje izvedli raziskovalci iz jamskega laboratorija Tular, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Biološkega inštituta ZRC SAZU.

ZUNANJE POVEZAVE

Izjava za medije (povzetek študije)

Članek v Scientific Reports

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].