Metamorfoza

Ob materinskem dnevu v tokratni posebni oddaji govorimo o zanimivih primerih starševstva v živalskem in rastlinskem svetu.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Tokratna Metamorfoza je posvečena materinskemu dnevu. V tej posebni oddaji se osredotočimo na nenavadno starševstvo (ne nujno samo materinstvo) v živalskem in rastlinskem svetu.

Ali ste vedeli, da pri morskih konjičkih »rojevajo« samci? Ali, da pri neki vrsti žabe samec iz kloake škropi vodo po jajcih, preden samica paglavce nahrani s svojimi neoplojenimi jajci? Ali pa, da ličinke hroščev mrhovinarjev, kot majhni ptički prosijo starše za hrano – vendar tega ne smejo početi preveč? Ali pa, konec koncev, ste vedeli, da so tudi rastline lahko živorodne in, da drevesa prepoznavajo svoje potomce ter se z njimi sporazumevajo? Vse to in še več v tej oddaji Metamorfoza!

Zunanje povezave

Matrifagija – Stegodyphus

Matrifagija – Amaurobius

Morski konjiček rojeva

TED talk o komunikaciji dreves

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat o čmrljih, ki se žogajo, o prisluškovanju in hoji po prstih pri termitih, o truplih kitov, ki so svoji ekosistemi, in o res posebnem kljunašu.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V prvi novici predstavimo študijo interakcij med termiti in njihovimi glavnimi plenilci, mravljami. Raziskovalci so ugotovili, da termiti »hodijo po prstih« in se izogibajo mravelj s prisluškovanjem njihovim korakom. V drugi novici predstavimo novo študijo kognitivnih sposobnosti čmrljev, ki miselno fleksibilnost teh žuželk postavi na nov nivo. Ugotovili so namreč, da so se čmrlji sposobni naučiti žoganja. In ne samo to, čmrlji niso enostavno ponavljali vedenje, temveč so razumeli sam koncept žoganja.

Ali ste vedeli: … da so trupla kitov na dnu oceanov pravi mali ekosistemi? Tukaj razložimo pomen kitov za živelj na globokem, s hranili revnem morskem dnu. V tem ekosistemu so se med drugim razvili jako posebni organizmi.

Vaški posebneži: Tokratni posebnež je res poseben. Kljunaš je sesalec brez seskov, ki leže jajca, ima kljun, strupne žleze in je sposoben elektrolokacije plena.

Zunanje povezave

Termiti prisluškujejo mravljam

Čmrlji se žogajo

Truplo kita posneto iz batiskafa

Kljunaš

Slastno

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

O tem, kaj dela žabje jezike lepljive, kako koruzna prehrana hrčke spremeni v detomorilce in o najhitrejših živalih.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Začnemo z novo študijo o podrobnostih žabjega lova, natančneje o tem, kaj dela žabji jezik tako lepljivega? Ste vedeli, da je žabji jezik 50x bolj lepljiv kot otroška igrača Lepljiva roka? V pogovoru nadaljujemo o vplivu človeških monokultur na živali na poljih. V novi študiji so ugotovili, da koruzna dieta samice evropskega hrčka spremeni v detomorilke, raziskali pa so tudi, zakaj je temu tako.

Ali ste vedeli: … da tudi pri nas živi hrček? Hrčki so sicer predvsem v Ameriki pogostejši in raznovrstni, imamo pa jih tudi v Evropi. Tukaj podrobneje razložimo tudi, kako je s prostoživečimi hrčki v Sloveniji.

Vaški posebnež: Tokratni vaški posebnež je najhitrejši letalec med vretenčarji – majhen netopir iz Amerike. Predstavimo tudi druge hitre živali, od letečih in plavajočih do tistih, ki tečejo po tleh.

Zunanje povezave

Lepljiv žabji jezik – video predstavljene raziskave

Kako žaba pogoltne

Žabe požrejo vse

Slastno

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat o diabolični osi, zakonitostih bioloških tržnic, čisto pravem sodelovanju med ptiči in ljudmi ter o pom-pom rakovici.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat smo osje nasršeni. Začenjamo z novico o novo odkriti vrsti parazitske ose, ki parazitira na drugi parazitski osi. Nova vrsta je dobila ime po Set-u, staroegipčanskemu bogu puščav, nasilja in kaosa, ki je manipuliral z drugimi bitji. Preverite, zakaj tako diabolično ime! V drugi novici teče beseda o zakonitostih biološkega trga (tržnice), ki ga prav tako poganjata povpraševanje in ponudba. Ose kot predstavnice socialnih žuželk so odličen primer za študije bioloških tržnic.

Ali ste vedeli: Ali ste vedeli, da obstaja prastaro sodelovanje med človekom in popolnoma divjimi živalmi? Gre za govorno sodelovanje med človekom in skupino ptic, s katero oba organizma prideta do sladkega prigrizka. Prisluhnite!

Vaški posebnež: Tokratni vaški posebnež je t.i. boksar ali pom-pom rakovica, ki ima klešče posebej oblikovane v pripenjališče za morske vetrnice. O tem, zakaj potrebuje te vetrnice in kako jih dobi pa več v podkastu!

Zunanje povezave

Osa »crypt-keeper« parazitira na parazitu

Ptiči in ljudje iščejo med – Mozambik

Ptiči in ljudje iščejo med – Kenija

Pom-pom rakovice

Pom-pom rakovice si kradejo vetrnice

Slastno

Ole Reuter – Karl die Maus

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat o lepo ohranjenem pernatem repu dinozavra, mikrobiomu trupel kot forenzičnem orodju, izbiri orodja mravelj, ščurkih in super-odporni jamski bakteriji.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V prvi novici opišemo novo zanimivo najdbo repa dinozavra, lepo ohranjenega v jantarju. Rep je seveda pernat, čeprav gre za neletečega dinozavra. Nadaljujemo s študijo mikrobne združbe na človeškem telesu (mikrobiom). V resnici gre za forenzične raziskave mikrobioma na človeških truplih, ki ga imenujemo nekrobiom. Sestava nekrobioma nam bo v bodoče verjetno lahko pomagala pri določitvi časa smrti. Za konec predstavimo še novico iz sveta mravelj. Da so mravlje prav posebne žuželke, že vemo. Pa ste vedeli, da uporabljajo orodje in so se sposobne celo naučiti, katero orodje je boljše?

Ali ste vedeli: Ali ste vedeli, da frazem “toliko kot rusov” ne izvira iz številčnosti Rusov, temveč se nanaša na ščurke? V tej rubriki na kratko predstavimo ščurke in špekuliramo, od kot frazem.

Vaški posebneži: Tokratni vaški posebnež je iz majhnega sveta bakterij. Gre za jamsko bakterijo, ki je bila od zunanjega sveta ločena približno 4 milijone let. Tole bakterijo pa za pravega vaškega posebneža dela dejstvo, da gre za na antibiotike izredno odporno bakterijo.

Zunanje povezave

Honey pot mravlje

Članek o govoru in jeziku

Slastno

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se učimo z rastlinami, govorimo z opicami in fotosintetiziramo s polži.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Začnemo s predstavitvijo zanimivega članka, ki prvi eksperimentalno pokaže, da so tudi rastline sposobne pogojnega učenja. Podobno, kot je Ivan Pavlov pred skoraj sto leti učil pse, da zvonček pomeni hrano, lahko tudi rastline naučimo, da npr. veter pomeni svetlobo. Nadaljujemo z novo hipotezo o tem, zakaj so rastline zelene. Na to zanimivo idejo so prišli fiziki ob razvoju fotocelic. Novice končamo z novimi vpogledi v potencialno govorjenje opic. Prisluhnite modeliranemu govoru makakov in ljudi!

Ali ste vedeli: Ali ste vedeli, da podobno, kot se nekatere kopenske rastline oprašujejo s pomočjo žuželk, to počnejo tudi morske rastline? Morda jih lahko imenujemo rakocvetke.

Vaški posebneži: Tokratna vaška posebneža sta goli morski polž na solarni pogon in žabice, ki so na Karibih nacionalni kulturni simbol.

Zunanje povezave

Fotosinteza – absorpcija svetlobe

Sproščujoč zvok gozda El Yunque (in žaba coquí)

Slastno

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Pripravili smo spisek 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2016.

#Metamorfoza

Opis oddaje

V tokratni posebni oddaji smo pripravili spisek 10 najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2016. V prazničnem vzdušju smo iz širšega spiska 27 kandidatov izbrali Metamorfozinih »naj 10«. Na spisek so se uvrstili naslednji opisi.

1) Obamov črv, Baracktrema obamai

Nova vrsta ploskega črva, ki zajeda v krvi želv, opisuje tudi nov rod. Vrsta je poimenovana po Baracku Obami.

2) Morski polž gološkrgar, Doto carinova

Do sedaj smo poznali samo eno vrsto polžev gološkrgarjev iz morij Antarktike, ta novo opisana vrsta pa predstavlja komaj drugo. Osebek so nabrali na globini 277 m.

3) 24 novih vrst roparskih stenic

Dr. Zhang in kolegi iz Univerze v Kaliforniji so pregledali zbirko 10.000 primerkov roparskih stenic iz 26 prirodoslovnih muzejev. Zbirko so uredili in na novo opisali 24 vrst.

4) Drevesna bogomolka, Ilomantis ginsburgae 

Avtorji študije so razvili metodo določevanja vrst po samičinih, namesto samčevih spolovilih, kot je pri bogomolkah običaj. Novo vrsto bogomolke so zato poimenovali po bivši ustavni sodnici ZDA in borki za pravice žensk, Ruth Ginsburg.

5) Zmajski mravlji, Pheidole viserion in Pheidole drogon

Novi vrsti mravelj avtorje zaradi izrastkov na hrbtu spominjata na zmaje. Poimenovali so ju po rumenem in črnem zmaju iz serije knjig Pesem ledu in ognja. V podkastu smo napačno omenili, da sta vrsti podobno obarvani, čeprav v resnici ustrezata obarvanosti zmajev.

6) Mravlja, Lenomyrmex hoelldobleri

Nova vrsta mravlje iz deževnega gozda Ekvadorja je posebna po metodi vzorčenja. S pomočjo avtorjev jo je izbruhala znana ekvadorska žaba »diabito«.

7) Mehiška jamska riba, Caecieleotris morrisi

Nova vrsta jamske ribe hkrati opisuje nov rod. Ta vrsta iz družine Eleotridae je prva jamska riba te skupine na zahodni polobli.

8) Pritlikavi močeradi, Thorius spp.

Novi vrsti močeradov iz Mehike pripadata skupini najmanjših močeradov. Z okoli 2,5 cm telesne dolžine naj bi bili najmanjši repati četveronožci. V podkastu omenimo tudi najmanjše kameleone Brookesia micra in B. minima, kjer so samice resda večje (3 cm), samci pa morda celo manjši (1,6 cm).

9) Hudičeva orhideja, Telipogon diabolicus

Orhideje so izredno pestre, vendar je ta vrsta posebna. Cvet je obarvan tako, da si je v njem moč predstavljati glavo hudiča, od koder tudi njeno ime.

10) Pritlikava banana, Musa nanensis

Na severu Tajske so odkrili in opisali novo vrsto redke in majhne banane. Nova vrsta ima značilno majhne, fluorescentno rdeče cvetove.

Zunanje povezave

Blog Slastno

—————————

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

————————-

Tokrat se z možgani borimo proti velikim spolovilom, vrtnarimo z mravljami in spoznavamo (ne)užitnost kostanja.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V prvi novici se pogovarjamo o zanimivi oboroževalni tekmi med spoloma pri ribah Gambuzijah. Pri teh ribah samci z nadlegovanjem poskušajo samice prisiliti v parjenje, pri čemer so še posebej uspešni samci z velikimi spolovili. Strategija samic, da se ubranijo nadlegovanju, je evolucija velikih možganov. Tako je, velika spolovila samcev poganjajo evolucijo večjih možganov pri samicah. V drugi novici predstavimo zanimivo odkritje o vrsti mravelj iz Fijija, ki kultivirajo šest vrst rastlin. Te mravlje tako hranijo, sadijo, gnojijo in ščitijo semena rastlin, ki jim služijo kot domovanja.

Ali ste vedeli: V tej rubriki tokrat podrobno o pravem in divjem kostanju. Ali ste vedeli, da sploh nista ozko sorodna? Kaj pa, da je tudi divji kostanj pogojno užiten za prehrano, še bolj uporaben pa za druge namene?

Vaški posebneži: Prvi vaški posebnež je tisti, katerega tuljenje smo predvajali v oddaji št. 35. To je indri, največja vrsta lemurja. Spoznajte njegove značilnosti, razložimo tudi, od kod njegovo lokalno ime »babakoto«! Drugi vaški posebnež je stonoga, ki sploh nima sto nog, temveč jih ima kar 750! Ta novo odkrita vrsta stonog je s tem tudi podrla rekord in je zdaj vrsta z največ nogami med vsemi doslej poznanimi.

Zunanje povezave

Slastno

Velika spolovila proti velikim možganom

Mravlje kultivirajo rastline

Indri iz Madagaskarja

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se učimo s čmrlji, prisluškujemo s pajki, predelujemo les in zlezemo v rit morskim kumaram.

#Metamorfoza

Opis oddaje

Novice: V prvi novici povzamemo nova dognanja o tem, da tudi čmrlji doživljajo optimistična čustvena stanja,  v drugi novici pa debatiramo o zametkih kulture pri teh zanimivih žuželkah. Tretja novica dneva govori o sluhu pajkov oz. o tem, da pajki, ki ždijo v kotu naše sobe, neprestano slišijo, kar počnemo.

Ali ste vedeli: V tej rubriki tokrat o zanimivi enocelični rastlini, ki je sposobna predelave celuloze. Za rastline je to zelo nenavaden način prehranjevanja. Alenko pa je do te novice v bistvu vodil portal, ki je »posilil znanost«.

Vaški posebneži: Vaška posebneža sta tokrat res posebna. Najprej se potopimo v morje in spoznamo ribo, ki je specializirana za življenje v analni odprtini morskih kumar. Tako je, prav ste prebrali. Drugi vaški posebnež je pajek, ki se pretvarja, da je list. Prevara je izredno učinkovita.

SLIKA: Pajek, ki se pretvarja, da je list (foto: EZ lab, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU).

Zunanje povezave

Slastno

Čmrlji se učijo

Riba, ki živi v anusu morske kumare

(foto: david.nikonvscanon via visualhunt.com)

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat kobacamo z vodnimi medvedki ter spoznavamo glavonožce in zloglasno volčjo češnjo. 

#Metamorfoza

Opis oddaje

Novice: Vsi poznamo žirafe, te karizmatične živali, ki zaradi svojega dolgega vratu veljajo za najvišjo žival na svetu. V prvi novici predstavimo študijo, v kateri so ugotovili, da ne obstaja zgolj ena, temveč kar štiri vrste žiraf! Druga novica govori o tardigradih oz. vodnih medvedkih – tistih mikroskopskih živalicah, ki preživijo vesolje, zamrzovanje, veliko radiacijo ipd. Zdaj smo dobili pomemben vpogled v to, kaj jih naredi tako neuničljive!

Ali ste vedeli: Skozi bolj ali manj po(ne)srečen kviz spoznavamo zanimivosti o hobotnicah, sipah in lignjih. Ali veste, koliko src imajo? Kaj pa, iz česa je njihova tinta? Ali pa, da naj bi bili barvno slepi?

Vaški posebneži: Tokratni vaški posebnež je volčja češnja, ki jo ljudje dobro poznamo že tisočletja. Razložimo njene osnovne značilnosti, od kod ji ime, kako strupena je res, naštejemo pa tudi celo paleto načinov človeške uporabe, ki so se zvrstile skozi čas. Celo čarovnice so jo uporabljale, da so podmazale svoje metle!

Zunanje povezave

Vodni medvedki pod mikroskopom

—————————

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

————————-