Metamorfoza

Tokrat smo barviti s kolibriji, skačemo s kuščarji, smo prikriti s pandami, merimo ptičja jajca in se branimo s čebelami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Kričeče obarvane samice pri kolibrijih

Poljudni članek

Raziskava 2: Kuščarji skakalci se ustavijo z repom

Poljudna objava (video)

Raziskava 3: Kamuflažna obarvanost pand

Poljudni članek

Raziskava 4: Univerzalna formula za obliko jajc

Poljudni članek

Raziskava 5: Čebele imajo alarmne klice

Poljudni članek

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat z vranami uporabljamo orodje, z mravljami krenemo na vojaške pohode in smo požrešni s kurježabo.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V današnji novici predstavimo nedavno raziskavo o uporabi orodja pri vranah. Uporaba orodja pri teh ptičih je naprednejša kot pri mnogih živalih, ki uporabljajo orodje – vrane orodje tudi spravijo za poznejšo uporabo. V tej raziskavi pa ugotavljajo, da razlikujejo orodje tudi po kvaliteti.

Ali ste vedeli, da vse mravlje nimajo stalnega gnezda? To je sicer samo ena lastnost mravelj, ki jim pravimo vojaške mravlje. Ta življenjski stil se je razvil večkrat ločeno in je sila zanimiv!

Vaški posebneži: Tokrat je to gorska kurježaba, ogromna žaba s Karibov, ki požre vse, kar pride mimo. Hkrati je bila zaradi svoje velikosti pogosto na krožnikih lokalcev, zato je danes že zelo ogrožena. Gorska kurježaba v zemlji naredi penasta gnezda, paglavce pa hrani s sterilnimi jajci.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Pripravili smo spisek 10 najzanimivejših opisov novih vrst v letu 2021.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Vrstni red ne odraža pomembnosti ali zanimivosti novo opisanih vrst.

1) Popotniško drevo: Ravenala agatheae, blancii, grandis, hladikorum, menahirana

Haevermans in sod. 2021. Scientific Reports 11: 21965.

Popotniško drevo morda na hitro izgleda kot palma, vendar to ni. Prvo vrsto tega rodu so opisali že 1763 in hitro je postala izjemno popularna okrasna rastlina po toplih delih celega sveta. Kljub temu do letos nismo vedeli, da na Madagaskarju, od koder izvirajo, v resnici živi vsaj še dodatnih 5 vrst.

2) Ubijalski tobak: Nicotiana insecticida

Chase M. W. in Christenhusz M. J. M. 2021. Curtis’s Botanical Magazine 38: 350-364.

Po svetu poznamo okoli 70 vrst tobakov. Novo opisana vrste je prva med tobaki, ki ima žleze z lepljivim izločkom, na katerega se lovijo žuželke. Semena te rastline so nabrali v Z Avstraliji in jih vzgojili v enem od londonskih botaničnih vrtov.

3) Exbodijev jurski kačjerep: Ophiojura exbodi

O’Hara T. D. in sod. 2021. Proc. R. Soc. B. 2882021068420210684

Na svetu je čez 2000 vrst kačjerepov, več kot polovica globokomorskih. Novo opisano vrsto so nabrali na morskem dnu V od Nove Kaledonije in takoj so videli, da je nenavadna. Izkazalo se je, da pripada še neznani sorodstveni veji kačjerepov, ki se je od vseh znanih odcepila pred pribl. 180 milijoni let.

4) Persefonina tisočnoga: Eumillipes persephone

Marek P. E. in sod. 2021. Scientific Reports 11: 23126.

Stonoge v nekaterih jezikih imenujejo tisočnoge, zato ne čudi navdušenje ob najdbi te nove vrste. Gre namreč za prvo stonogo, ki ima čez 1000 nog (natančneje 1306!) in je tako prava pravcata tisočnoga. Prejšnji rekord po številu nog je znašal okoli 750. Gre za vrsto, ki živi pod zemljo v predelih Z Avstralije.

5) Thunbergini sparasidi: Thunberga spp.

Peter J. 2021. Journal of Arachnology 18: 718–765.

Leta 2021 so raziskovalci nov rod pajkov sparasidov iz Madagaskarja poimenovali po aktivistki Greti Thunberg, nekaj mesecev kasneje pa je izšel članek, v katerem so opisali 25 novih vrst in še nenavadno vedenje, zaradi katerega so si ti pajki prislužili vključitev na seznam. Pri njih namreč najdemo t. i. ljubezenske ugrize – verjetno gre za pojav, ko se samci med parjenjem samice oprimejo tako, da jo ugriznejo v glavoprsje.

6) Zvezdasta meteorna osa: Meteorus stellatus

Fujie S. in sod. 2021. Journal of Hymenoptera Research 86: 19-45.

Ta novo opisana osa prihaja iz otočja Ryukyu na Japonskem. Gre za parazitoidno oso, ki zajeda na gosenicah metuljev. Posebna je po skupinskih kokonih, ki jih gradijo ličinke. Tega pojava pri osah še nismo poznali.

7) Darwinova vešča, Wallaceova sfingina vešča: Xanthopan praedicta

Minet J. in sod. 2021. Antenor 8: 45.

Znamenita vešča, ki sta jo Darwin in Wallace predvidela še preden so jo res odkrili, velja za klasičen primer ko-evolucije med rastlino in njenim opraševalcem. Kljub temu, da so veščo na Madagaskarju odkrili že pred več kot 100 leti, je do danes veljala za podvrsto. Zdaj je znano, da gre za samostojno vrsto. Tudi formalno gre zdaj za žuželko z najdaljšim rilcem na svetu.

8) Pall-Gergleyev mikro polž: Angustopila pallgergelyi

Dumrongrojwattana P. in sod. 2021. Raffles bulletin of zoology 69: 102–108.

Gre za novo vrsto mikro polža, ki živi v jamah na vzhodu Tajske. S tem opisom smo dobili polža z najmanjši hiško na svetu – ta meri zgolj 0,64 mm.

9) Listni kameleon: Brookesia nana

Glaw F. in sod. 2021. Scientific Reports 11: 2522.

Gre za novo vrsto mini kameleona iz severa Madagaskarja. Samci so manjši od samic in merijo 13,5 mm brez repa (21,6 mm z repom). S tem je novo opisana vrsta najmanjši plazilec na svetu, ali vsaj kandidat zanj.

10) Beli krajt: Bungarus suzhenae

Chen Z. N. in sod. 2021. ZooKeys 1025: 35-71.

Na svetu je prib. 15 vrst krajtov, ki so dobro znane in človeku nevarne strupenjače, razširjene od Irana do Kitajske in Indonezije. Novo opisana vrsta živi na jugu Kitajske in S Mjanmara. Gre pa prav za tisto vrsto, ki je 21. 9. 2001 ugriznila znanega herpetologa Josepha Slowinskega, ki je naslednji dan žal umrl.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Ob sproščenem pogovoru jih z ekipo predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete jim lahko na [email protected].Metamorfoza ima stran na Facebooku, na Twitterju jih najdete pod #Metamorfoza. Sofinanciranje promocijske aktivnosti je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Tokrat razmišljamo s čmrlji, jemo in kakamo s kiti ter smo štrcljasti s potoojem.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo iz širšega področja raziskav miselnih sposobnostih živali (nečloveških živali). Natančneje so se lotili povezave mikrobioma v prebavilu in spomina. Idealni subjekti za ta tip raziskave so čmrlji. Ja, pokazali so na vzročno povezavo enega tipa bakterije v prebavilih in izboljšanih spominskih sposobnostih.

Ali ste vedeli, koliko jedo in kakajo kiti ter zakaj je to pomembno? Čeprav kite raziskujemo že res dolgo, vas bo morda presenetilo, da so komaj sedaj natančneje in v naravi izmerili, koliko kiti sploh pojedo. S tem povezan pa je tudi pomen kitjih kakcev za celoten morski ekosistem.

Vaški posebneži: Tokrat je to ptič, ki se dela, da je palica. Celo življenje preživi na palici, kamor tudi izvali svoje jajce. Ima še hecen protiplenilski obraz. In pomilovanja vredno oglašanje.

ZUNANJE POVEZAVE

Čudna faca (protiplenilsko vedenje) ptiča »potoo«

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat s čebelami jemo meso, cvilimo s sloni in plenimo z muhami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Danes predstavimo novo raziskavo o tistih čebelah, ki so prešle iz rastlinojede na mesojedo oz. vsejedo prehrano. To so čebele, ki jim pravimo tudi jastrebje čebele, beljakovinski del hrane pa pridobijo z nabiranjem mrhovine. V novi raziskavi so pogledali, kako se spremembi v prehrani prilagaja združba mikroorganizmov v prebavilu.

Kdo to tam poje? Zvok, ki smo ga predvajali v prejšnji oddaji, je – presenetljivo – slon! Sloni niso samo trobentači, kot si to morda predstavljamo ljudje, ampak proizvajajo zvoke tako z usti kot rilcem, zvoki pa so precej raznoliki.

Vaški posebneži: Tokratni vaški posebnež so slabo poznane, a zanimive muhe, ki živijo v obmorskem pasu po celi Evropi. Odrasli osebki in ličinke so plenilci, pri čemer so še posebej zanimive ličinke, ki so specializirane za plenjenje vitičnjakov.

ZUNANJE POVEZAVE

Vizualizacija oglašanja slonov (poiščite »Additional file 3« in »Additional file 4«).

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat manipuliramo z glivami, se emaskuliramo s hobotnicami in s palmami stojimo pokončno.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo zanimivo, novo raziskavo, ki je trenutno še v recenziji, vendar že polno dosegljiva v »predtisku«. V njej predstavljajo primer parazitske glive, ki manipulira tako z okuženimi, kakor tudi neokuženimi osebki. Gostitelji te glive so hišne muhe. Ker očitno ni dovolj, da se z glivo okužijo muhe preko fizičnega stika, gliva pri umrlih samicah muh povzroči spremembo vonja, s čemer njihova trupelca za samce postanejo še privlačni spolni objekti.

Ali ste vedeli, da samci nekaterih hobotnic med parjenjem odlomijo spolovilo? Tukaj imamo dve zvezdici – opombi. Ne gre samo za hobotnice, ampak ta pojav zasledimo pri več vrstah glavonožcev. Tudi ne gre za spolovila, kakor si predstavljaš ti, dragi_a bralec_ka. Imamo za vas izraz, ki ga lahko potegnete iz rokava, če vam med martinovanjem zmanjka tem za pogovor – hektokotil.

Vaški posebneži: Tokrat so to palme iz rodu Raphia, ki imajo največje liste med rastlinami. Listi palm so v splošnem narejeni za ogromne velikosti, ti pa sploh. Maksimalno lahko v dolžino merijo neverjetnih 23 metrov!

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se lišpamo s plamenci, se spreminjamo s sloni in z ribami hlastamo za zrakom.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: V tej oddajo predstavimo novico o ptičih plamencih (poznanimi tudi pod imenom flamingo) in njihovi lepi, živo pisani zunanji podobi. Sicer so lepo obarvani že v osnovi, vendar še lepšo obarvanost vzdržujejo z lišpanjem. Nekateri osebki so pri tem uspešnejši kot drugi, na frekvenco lišpanja pa vpliva tudi zakonski stan.

Ali ste vedeli, da smo ljudje za slone pomemben plenilec? Na primeru slonov iz Mozambika so ugotovili, da smo ljudje blazno močen negativni selekcijski pritisk na pojavnost slonov z okli.

Vaški posebneži: Arapajma oz. pirarucu je ogromna in čudna riba. Velika kot družinski avtomobil, ponekod invazivna, hlasta za zrakom, ima luske in proti piranjam prirejene, mineralizirane luske.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat s pajki in želvami plenimo kače in ptiče, blebetamo z netopirji, s ptiči krademo dlako in fluoresciramo z osami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Pajki plenijo kače

Poljudni članek

Raziskava 2: Ptiči sesalcem pulijo dlako

Poljudni članek

Raziskava 3: Malčki netopirjev blebetajo

Poljudni članek

Raziskava 4: Plenilske kopenske želve

Poljudni članek

Raziskava 5: Fluorescenca gnezd pri osah

Poljudni članek

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat z mravljami kopljemo rove, s hrošči iridisciramo in razmišljamo s sluzasto žvrkljavko.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Kopanje rovov v materiale, kot je pesek, se pravi takšne iz veliko majhnih koščkov, je kar zakomplicirano. Kot pogosto so nam tudi tukaj lahko v navdih organizmi, v tem primeru mravlje. V nedavni raziskavi so z zapletenimi metodami ugotovili kako mravlje v pesku naredijo rove, ki se ne podrejo.

Ali ste vedeli, da lahko iridiscenca služi tudi za kamuflažo? Klasična razlaga za »lepe« mavričaste dele telesa je spolna selekcija, vendar je zgodba morda drugačna. Iridiscenca, čeprav na prvi pogled zelo vpadljiva, morda služi (tudi) kot kamuflaža.

Vaški posebnež: Tokrat gre za organizem, ki živi v gozdovih povsod po svetu, a je hkrati precej nepoznan. Ni žival, ni gliva in ni rastlina. Ima mu je večglava sluz, mi pa predlagamo primernejše ime: sluzasta žvrkljavka (znanstveno Physarum polycephalum).

ZUNANJE POVEZAVE

Razporejanje sil pri kopanju mravelj.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat se pozdravljamo s šimpanzi, oglašujemo z rastlinami in grabimo z dinozavri.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo obširno raziskavo obnašanja šimpanzov, v kateri neizpodbitno ugotavljajo, da imajo geste, ki bi jih lahko označili z »dober dan« in »nasvidenje«. Zanimivo predvsem zato, ker je do zdaj veljalo, da to delamo samo ljudje. Dodatno so zanimive tudi razlike med navadnimi in pritlikavimi (bonobi) šimpanzi.

Ali ste vedeli, da rastline vabijo opraševalce na več načinov? Izgled in vonj cveta sta tudi ljudem očitna atributa cvetov. Pa veste, da gre pri cvetu v resnici za multikanalno oglaševanje svoje vrednosti, kjer sta poleg izgleda in vonja pomembna še npr. elektromagnetni naboj in vlažnost?

Vaški posebnež: Tokrat je to Therizinozaver, beštja izpred 70 milijonov let, ki slovi kot žival z največjimi kremplji. Ti kremplji pa sploh niso nohti, ampak prstne kosti!

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].