Metamorfoza

Tokrat s ptiči ustvarjamo zvočne iluzije, izsiljujemo in barantamo z opicami ter se borimo z raki.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo raziskavo na fascinantnih ptičih lirorepcih, ki so znani po svojem izjemnem oponašanju zvokov. V novi raziskavi so ugotovili, da samec med dvorjenjem samico zavaja. Če namreč oceni, da samici ni dovolj zanimiv in bi jo ta utegnila pobrisati drugam, ustvari zvočno iluzijo prisotnosti plenilca, kar samico zadrži v njegovi družbi nekoliko dlje.

Ali ste vedeli, da znajo makaki barantati in izsiljevati? Zanimiva zgodba se že desetletja odvija v nekem templju na Baliju, kjer so lokalni makaki pravi mafiozoti.

Vaški posebneži: Tokrat je to rak postranica, čigar samci se kitijo s prav posebnimi kleščami. Z njimi ustvarijo najhitrejši ponavljajoči gib med vsemi vodnimi živalmi.

ZUNANJE POVEZAVE

Oponašanje zvokov pri lirorepcu – BBC

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat smo brihtni z omelami, zehamo z levi in se samoamputiramo s polži.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Danes predstavimo raziskavo na omelah, ki so znani hemiparaziti dreves. To pomeni, da lahko hrano pridobijo z zajedanjem, ne pa nujno samo tako. V novi raziskavi so ugotovili, da več omel na drevesu ne pomeni tudi večjega skupnega zajedanja. Omele se namreč brihtno prilagajajo situaciji tako, da gostitelja ne izčrpajo.

Ali ste vedeli, zakaj levi zehajo? Ne, ne zato, ker jim je dolgčas tam v senci pod drevesom. Nova hipoteza namreč predvideva, da gre (tudi) za komunikacijo v skupini in sinhronizacijo gibanja osebkov v skupini.

Vaški posebneži: Današnji posebnež je res poseben. Verjetno poznate živali, ki v nevarnosti odlomijo kak del telesa, kot je to pri naših kuščaricah. Verjetno tudi že veste, da jim zraste nov, sicer malo krajši rep. Današnji posebnež pa to amputacijo in regeneracijo ne ponese za korak, ampak tri korake naprej. Gre za morskega polža, ki si odlomi telo oz. glavo, odvisno, iz katerega konca pogledate. Telo počasi propade, iz glave pa zraste novo telo, s tem pa nov polž. Ta-da!

ZUNANJE POVEZAVE

Črne vdove in osebnost

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat s hrošči skrivamo trupla, se pogovarjamo z golimi mišmi, plenimo s pajki in dinozavri ter se družimo z žabami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Hrošči skrivajo trupla

Raziskava 2: Kultura in dialekt pri golih miših

Raziskava 3: Kako majhni pajki obvladajo velik plen

Raziskava 4: Mladi dinozavri zasedejo vlogo srednje velikih plenilcev

Raziskava 5: Pljuča žab filtrirajo šum drugih vrst

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

V jubilejni oddaji pobrskamo po lastnih podstrešjih in se spominjamo najljubših zgodb preteklih let.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Na to desetiško obletnico smo se odločili posneti posebno oddajo, v kateri je vsak od nas pobrskal po svojem podstrešju in iz njega na dan spravil bolj ali manj zaprašene spomine na preteklih pet in pol let snemanj.

Tako se spomnimo božične bioluminiscence, menjave spola, mini žabic, snežakov, rib na drevesih, pršic na naših facah, tekila ribic, Romanovih nerodnosti, vele-lulčkov pri vitičnjakih in še in še. Medtem ne pozabimo na vse strokovne sodelavce, ki so nam priskočili na pomoč pri posebnih oddajah, natrosimo pa tudi nekaj številčnih podatkov o preteklih oddajah.

ZUNANJE POVEZAVE

Knjiga: Narava v kuhinji

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat pojemo s črički in pticami, izbiramo cvetove s črmlji, smo krvoločni s krvovolkom in lovimo z električnimi jeguljami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Črički uporabljajo liste kot megafone

Raziskava 2: Kaj vpliva na ton petja pri pticah?

Raziskava 3: Veliki čmrlji si zapomnijo lokacijo najboljših cvetov

Raziskava 4: Krvovolk ni bil volk

Raziskava 5: Električne jegulje lovijo v tropih

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat plezamo s kačami, z ribami udomačujemo živali in smo čudni z Langsdorffijo.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo presenetljivo najdbo novega premikanja pri kač. Že tako so kače živali, pri katerih smo do sedaj poznali štiri ali pet tipov premikanja, zdaj imamo še enega. Gre za laso tip premikanja, kjer kače kot kakšen laso ovijejo deblo drevesa in se počasi premikajo navzgor.

Ali ste vedeli, kako pride do udomačitve? Ena od pomembnih hipotez je t.i. komenzalna pot, kjer imata oba organizma, udomačitelj in udomačeni, neposredno korist od skupnega življenja. Zdaj imamo tudi prvi primer, ko vretenčar (v tem primeru riba) udomačuje drugo žival (v tem primeru rakce).

Vaški posebneži: Tokrat je to enigmatična parazitska rastlina Langsdorffia. Čeprav živi marsikje, jo je zaradi njenega skritega življenja videl le malokdo, posledično pa o njej vemo zelo malo.

ZUNANJE POVEZAVE

Laso plezanje kač – video

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat grizemo z loriji, smo trdi z mravljami, se regeneriramo z aligatorji, smo atraktivni s kuščaricami in letimo z žuželkami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Uporaba strupa pri počasnem loriju

Raziskava 2: Mineraliziran oklep pri mravljah

Raziskava 3: Regeneracija pri aligatorjih

Raziskava 4: Atraktivni kuščarji

Raziskava 5: Vloga vetra pri izgubi kril žuželk

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat s čebelami kakce uporabljamo, z vombati kakamo, z jastrebi pa kakce jemo.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

Novice: Tokrat predstavimo novo raziskavo, v kateri ugotavljajo uporabo orodja pri čebelah. To orodje pa ni tako vsakdanje. Te čebele namreč ogrožajo sršeni, pred katerimi se zaščitijo tako, da naberejo kakce okoliških živali in jih nanesejo na panj. Sršenom očitno smrdijo bolj kot čebelam.

Ali ste vedeli, da ima vombat kockaste kakce in kako nastanejo? Ja, vombati so prava posebnost po nenavadni obliki svojih kakcev. Čeprav je to znano že nekaj časa, smo ravnokar pogruntali, zakaj so take oblike. Ne vemo pa še, ali ima oblika tudi kakšno funkcijo.

Vaški posebneži: Egiptovski jastreb – ikonična žival s pomembno simbolno vrednostjo že v starem Egiptu. Ime je dobil po zanimivi mitološki zgodbici. Tudi vaški posebnež je povezan s kakci – ti so del običajne prehrane, še posebej pomembni pa so kakci kopitarjev, ki dajo jastrebom značilno oranžno barvo, znak dobre telesne kondicije.

ZUNANJE POVEZAVE

Knjiga: Narava v kuhinji

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Pripravili smo spisek najodmevnejših opisov novih vrst v letu 2020.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE

1) Volnata krompirjeva grdobica: Gastrodia agnicellus

Hermans 2020. Curtis’s Botanical Magazine. https://doi.org/10.1111/curt.12354

Gre za novo vrsto orhideje rod t. i. holomikotrofnih rastlin – to pomeni, da vsa hranila dobijo iz simbioze z glivami, nič ne pridelajo same, kakor to počnejo običajne rastline. Nova vrsta živi na Madagaskarju, botaniki pa so jo proglasili za najgršo orhidejo na svetu!

2) Karasna ponvica: Tiganophyton karasense

Swanepoel et al. 2020. Phytotaxa. https://www.biotaxa.org/Phytotaxa/article/view/phytotaxa.439.3.1

Gre za pritlikavi grm iz regije Karas v južni Namibiji, ki je precej ekskluziven. Celo tako zelo, da ne gre samo za novo vrsto, temveč tudi za nov rod in novo družino rastlin!

3) Tartuf simbokilo: Hysterangium bonobo

Elliott et al. 2020. Mycologia. https://doi.org/10.1080/00275514.2020.1790234

Gre za novo vrsto tartufa, ki so jo odkrili pri raziskavah prehranjevanja pritlikavih šimpanzov. Hedonisti med šimpanzi jo namreč občasno izvohajo, izkopljejo in pojedo. Predstavniki lokalnega plemena Kokolopori imenujejo simbokilo (njihov jezik se imenuje Bongando). Ta tartuf uporabljajo za vabo v pasteh, da vanje privabijo številne male sesalce.

4) Sparksina dvohlačna rebrača: Duobrachium sparksae

Ford et al. 2020. Plankton and Benthos Research. https://doi.org/10.3800/pbr.15.296

Rebrače spadajo v svoje deblo živalstva in so slabo poznane. Pri novo opisani vrsti gre za globokomorsko rebračo, ki je posebna po tem, da je virtualno opisana vrsta. NOAA, oceanografski inštitut iz ZDA, jo je posnel na globini 3900 m v jarku ob Portoriku, HD video material pa je bil dovolj, da so to posebno rebračo na podlagi teh dokazov tudi formalno opisali.

5) Lačni luskarji: Peinaleopolynoe spp., 4 vrste

Hatch et al. 2020. Zookeys. https://doi.org/10.3897/zookeys.932.48532

Video: Pretepanje samcev

Gre za štiri novo opisane vrste globokomorskih mnogoščetincev. Vse pripadajo rodu, v katerem so do zdaj poznali samo dve vrsti. Ti mnogoščetinci so razmeroma kratki in čokati, pokriti z močnimi luskami, ki se svetijo, kot bi bili posipani z bleščicami. Pri eni od vrst so posneli pretepanje samcev, ki je avtorje spominjalo na ples z bleščicami posipanega Elvisa Presleya.

6) Fahimijeva vilinka: Phallocryptus fahimii

Schwentner et al. 2020. Zoology in the Middle East. https://doi.org/10.1080/09397140.2020.1805139

Gre za peto vrsto rodu rakov palčic. Preostale so razširjene po V in JV Aziji in prebivajo v sušnih predelih. Novo vrsto so našli v t. i. termalnem polu Zemlje – puščavi Lut v Iranu. Ker v puščavah skoraj ni vode, jajca teh rakcev izsušena preživijo tudi več let, menda celo desetletij.

7) Kleptoparazitski pajki: Mysmenopsis spp., 21 vrst

Dupérré & Tapia 2020. Zootaxa. https://doi.org/10.11646/zootaxa.4761.1.1

Gre za majhne pajke z zanimivim življenjskim slogom – živijo na mrežah velikih pajkov, kjer se hranijo skupaj z gostitelji ali z naključnim majhnim plenom. Do zdaj je bilo v tej skupini opisanih 31 vrst, ki so razširjene po tropih J Amerike, zdaj pa so raziskovalci samo v Ekvadorju odkrili kar 21 še neopisanih vrst.

8) Bhaškarijeva podrevnica: Cladonotus bhaskari

Tumbrinck et al. 2020. Zootaxa. https://doi.org/10.11646/zootaxa.4821.2.5

Gre za novo vrsto iz rodu kratkotipalčnic, ki oponašajo vejice oz. lubje (čeprav se nekaterim članom Metamorfoze zdi, da oponašajo drekce). Do zdaj smo v rodu kobilic podrevnic poznali samo tri vrste, nobene izmed njih pa nihče ni videl v živo. Vse so poznane samo iz muzejskih zbirk. Novo opisana vrsta je prva, ki so jo živo našli v naravi!

9) Godzillina osa: Microgaster godzilla

Fernandez-Triana et al. 2020. Journal of Hymenoptera Research. https://doi.org/10.3897/jhr.79.56162

Pri tej novi vrsti gre za parazitoidno oso (njene ličinke se hranijo z ohromljenimi žuželkami), kar samo po sebi ni nič posebnega. Ta vrsta je posebna zato, ker svoje žrtve išče ob vodi, pri čemer je še najbolj čudno to, da se v lovu nanje tudi potaplja. V namen podvodnega iskanja žrtev ima posebej prilagojene dolge in ukrivljene kremplje.

10) Orinoška mata mata: Chelus orinocensis

Vargas-Ramírez et al. 2020. Molecular Phylogenetics and Evolution. https://doi.org/10.1016/j.ympev.2020.106823

Mata mata je karizmatična in dobro znana želva, ki so jo opisali že davnega leta 1741. Te želve so pogoste domače živali, prihajajo pa iz severnega dela J Amerike. Z molekularnimi analizami je zdaj postalo jasno, da gre za vsaj dve vrsti, s skupnim prednikom pred okoli 13 milijoni let.

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].

Tokrat lovimo s peklenskimi mravljami in čudnimi dvoživkami, opazujemo obraze s psi, z mravljami uporabljamo orodje in tipamo z ribami.

#Metamorfoza

OPIS ODDAJE & ZUNANJE POVEZAVE

Minimorfoza je kratka oddaja, v kateri predstavimo zanimive raziskave, ki se niso uvrstile v redno oddajo.

Raziskava 1: Peklenske mravlje

Raziskava 2: Pomembnost obraza za pse

Raziskava 3: Mravlje in orodje

Raziskava 4: Tipanje pri ribah

Raziskava 5: Dvoživke iz pradavnine

Metamorfoza je podkast o novicah, zanimivostih in bizarnostih iz biologije organizmov. Vsak drugi torek jih z gostom predstavi dr. Matjaž Gregorič. Pišete mu lahko na [email protected].